Vsesplošni optimizem v mednarodnem gospodarstvu, kjer se vidno krepi prepričanje, da je Evropa na začetku novega cikla gospodarske rasti, a tokrat s čvrstimi temelji, se preliva tudi v izboljšanje gospodarskih napovedi. Potem ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) včeraj za 1,4 odstotne točke izboljšal napoved gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), ki naj bi letos zrasel za 0,3 odstotka, je svoje projekcije občutno popravila še Banka Slovenije. Ekonomisti centralne banke pričakujejo, da se bo slovensko gospodarstvo letos okrepilo za 0,6 odstotka, medtem ko so še jeseni pričakovali 0,7-odstotni padec. Rast gospodarstva, za katerega je v zadnjem času značilno razdolževanje bank, podjetij – v lanskih prvih treh četrtletjih so odplačala 1,7 milijarde evrov posojil – in celo gospodinjstev, bo v letu 2015 1,4-odstotna, še leto pozneje pa 1,7-odstotna.
Višja zaposlenost šele z zamikom
Morda najbolj presenetljiv del napovedi Banke Slovenije je krepko izboljšanje napovedi zasebne potrošnje. Aleš Delakorda, vodja analitsko-raziskovalnega centra v Banki Slovenije, je pojasnil, da slovenska podjetja še vedno poslujejo krepko pod svojimi proizvodnimi možnostmi, zaradi česar bo treba dlje časa čakati na pozitivne učinke na trgu dela. Običajno velja, da se gospodarsko okrevanje prelije v višjo zaposlenosti s šest- ali dvanajstmesečnim zamikom, pri nas pa bo do tega prišlo šele leta 2016. Samo letos naj bi se zaposlenost znižala za dodatnih 1,1 odstotka. Kljub temu v Banki Slovenije pričakujejo »le« 0,7-odstotno znižanje zasebne potrošnje, ki je med krizo zaradi negotovosti potrošnikov močno upadla. Nova napoved pomeni precejšnje, kar 2,6 odstotne točke visoko izboljšanje ali povedano drugače – gospodinjstva bodo letos potrošila kar pol milijarde evrov več, kot je bilo napovedano jeseni. Popoln preobrat lahko pričakujemo pri bruto naložbah v osnovna sredstva, ki bodo letos celo zrasle za 0,6 odstotka, medtem ko so še jeseni v Banki Slovenije pričakovali njihovo 2,7-odstotno znižanje. Po besedah Delakorde je to posledica krepkega izboljšanja razmer na mednarodnih trgih, ki vlivajo optimizem slovenskim potrošnikom, hkrati pa s povečanim povpraševanjem po slovenskih proizvodih spodbujajo izvoz in dajejo pogum podjetjem za nova vlaganja.
Varčevanje lahko prekine okrevanje
Na drugi strani bo država letos za 1,3 odstotka manj porabljala. Pri čemer je za gospodarsko rast izredno pomembno, na kakšen način bo vlada varčevala oziroma iskala »manjkajočih« 200 milijonov evrov. Delakorda svetuje previdnost, zlasti pri vpeljavi varčevalnih ukrepov, ki bi lahko prekinili šibko gospodarsko okrevanje. Nepremičninski davek po njegovem prepričanju ni bil tak ukrep, prav tako ne zvišanje trošarin na goriva, tobak in alkohol. Drastični rezi v plače ali izdatke države pa bi bili druga zgodba. Vlada mora sicer do konca meseca v Bruselj poslati reformni program, ki bo dal več odgovorov na vprašanje, kako bodo njeni ukrepi vplivali na letošnjo gospodarsko rast, ki ostaja najbolj odvisna od uspešnosti slovenskih izvoznikov. Izvoz naj bi letos zrasel za 2,8 odstotka, v letu 2015 pa za 4,6 odstotka. V Banki Slovenije ob tem opozarjajo, da mora Slovenija za stabilno gospodarsko rast in postopno odpravljanje visoke brezposelnosti zagotoviti pogoje za izboljševanje konkurenčnosti, ki bo še naprej spodbujala aktivnost izvoznega sektorja.
