Nad Gorazda Trčka, ki je konec januarja odstopil s položaja predsednika uprave Gorenjske banke, se zgrinja vedno več kazenskih ovadb.
Potem ko so ga kriminalisti ovadili zaradi obvodnega financiranja menedžerskega prevzema Merkurja, so ga zdaj ovadili še zaradi opcijskih pogodb, ki jih je sklepal s podjetjem BPT Stojana Žiberta, nekdanjega nadzornika Gorenjske banke. Trčku, zdajšnjemu članu uprave Gorenjske banke Srečku Korberju in Tilnu Zugwitzu, ki je maja lani iz neznanih razlogov zapustil upravo, očitajo zlorabo položaja in 10,5-milijonsko oškodovanje banke pri podaljševanju opcijskih pogodb za nakup delnic Abanke Vipe. Sum nepravilnosti so kriminalistom že pred časom naznanili centralni bankirji, kar so posredno potrdili tudi v Banki Slovenije. Dejali so, da so v postopku nadzora ugotovili določene nepravilnosti in ravnali v skladu s svojimi pooblastili.
Začetek zgodbe sega v junij 2009, ko je Zvon Ena Holding deset odstotkov Abanke prodal Gorenjski banki, 4,75-odstotni delež pa BPT. Slednji je nakup financiral s posojilom Gorenjske banke v višini 18 milijonov evrov, še isti dan pa sta Trček in Korber z BPT sklenila opcijsko pogodbo, po kateri bi Gorenjska banka te delnice odkupila. Od sredine leta 2010 je namesto Korberja pogodbe z BPT skupaj s Trčkom podpisoval Zugwitz. »Pri teh poslih ni bilo ničesar nezakonitega. Banki Slovenije, ministrstvu za finance in širši okolici je bilo že tedaj znano, da se želi Gorenjska banka povezati z Abanko Vipo,« je očitke zavrnil Trček. Dodal je, da so Banko Slovenije s poslom seznanili že ob njegovi sklenitvi.
»S sklenitvijo opcijske pogodbe je BPT dobil pravico do prodaje, Gorenjska banka pa pravico do nakupa teh delnic po vnaprej določeni ceni. Cene ni bilo mogoče spreminjati, saj je to tudi smisel opcijskih pogodb,« je pojasnil Trček. In zakaj so pogodbo z BPT podpisali, še preden bi imeli dovoljenje Banke Slovenije za povečanje lastništva v Abanki nad 10 odstotkov? »Banka Slovenije je bila z načrtovanim povezovanjem Abanke in Gorenjske banke podrobno seznanjena, možnost, da dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ne bi dobili, pa je bila minimalna,« je odgovoril Trček.
V Gorenjski banki dodajajo, da te posle trenutno pregleduje tudi zunanji neodvisni izvajalec. »Morebitno nadaljnje ukrepanje banke bo temeljilo na presoji ugotovitev omenjenega pregleda in pravnih mnenj o tem, ali je v obravnavanem poslu prišlo do protipravnega ravnanja, ki je banki povzročilo škodo,« so dodali. Čeprav BPT pri poslu ni prevzel nobenega tveganja, mu je hramba delnic prinesla 120.000 evrov dobička. A to se Trčku ne zdi sporno. »Cena storitve, ki jo je zaračunal BPT, je bila bistveno nižja od tržne. Zaradi posla z delnicami Abanke se je poslabšala boniteta BPT, ki bi moral v primeru dodatnega zadolževanja plačati višje obresti,« višino provizije posredniku upravičuje Trček.
Hkrati s sklenitvijo opcijske pogodbe z BPT je uprava Gorenjske banke sklenila še opcijsko pogodbo z Zvonom Ena Holdingom, ki je šel kasneje v stečaj. Gorenjska banka je imela z Zvonom še eno opcijsko pogodbo, po kateri bi mu morala prodati svoj celotni 17-odstotni paket delnic Abanke. Toda izpolnitev te pogodbe je aprila 2011 preprečila Banka Slovenije, ki je cerkvenemu holdingu prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic v Abanki.