Skupaj s celotno domačo finančno industrijo in propadlim gradbeništvom bo pod okrilje tako imenovane slabe banke romal tudi velik del piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila danes obubožana Nadškofija Maribor. Banke NLB, Nova KBM in Abanka Vipa so v zadnjih letih družbam, tako ali drugače povezanim s cerkvenim poslovnim omrežjem, odobrile kar pol milijarde evrov posojil, ki bodo zdaj prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Gre za oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, T2, Papirnico Goričane, Beti, Gratel, Klet Bistrica in še nekaj drugih manjših družb. Največjo propadlo posojilno zgodbo brez dvoma predstavljata Zvona, ki ju je obvladovala Nadškofija Maribor. Pri vseh domačih bankah sta si izposodila blizu 400 milijonov evrov, samo pri NLB, NKBM in Abanki pa 283 milijonov evrov. »Cerkvene terjatve« predstavljajo več kot desetino tistih, ki bodo končale na slabi banki.
Že včeraj smo v Dnevniku razkrili seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in NKBM že prenesli na DUTB, za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Izpostavljenost treh državnih bank do omenjenih družb je lani znašala malo manj kot milijardo evrov. V to številko sta sicer všteta tudi oba Zvona.
Bančni evri so se stekali v tvegane tuje projekte
Čeprav sta imela Zvona poleg mariborske nadškofije okoli 65.000 drugih delničarjev, sta bila radodarna s poroštvi na videz nepovezanim podjetjem. Z izbranimi poslovnimi partnerji sta se lotevala tudi vrste tveganih poslov, za katere sta glavnino sredstev zagotovila sama, na koncu pa pokrila vse izgube. Med drugim sta sredstva nalagala v skrivnostne in danes že propadle projekte v Argentini in na Hrvaškem.
Banke milijonskih sredstev niso posojale le Zvonoma, v katerih je danes kar pol manj premoženja od obveznosti, ampak so financirale tudi njune satelite. Eden od teh je bilo podjetje Betnava, ki je bilo uradno v lasti duhovnikov in je poskušalo prenoviti istoimenski dvorec. Projekt je bil na koncu ustavljen zaradi poneverbe evropskih sredstev. V NLB so posojali tudi delniškim parkiriščem Zvonov, na primer podjetjema Forš in I. J. Nasveti.
Največjo posamično nasedlo cerkveno naložbo predstavlja projekt postavitve operaterja T2, ki ga je po odhodu iz državnega Telekoma Slovenije zasnoval Miran Kramberger, nečak nekdanjega mariborskega nadškofa. Banke in Zvon (financiral se je pri bankah) so v T2 vložile četrt milijarde evrov, ki so jih kasneje v veliki meri izgubile. Najprej je šel T2 v postopek prisilne poravnave, v katerem bo NLB zaradi naivnosti pri prijavi terjatev ostala brez 40 milijonov evrov.
Po uspešno izpeljani sanaciji jim je T2 pred nosom speljal poslovnež Jurij Krč iz Gratela. T2 je namreč po nenavadnem spletu okoliščin končal v rokah podjetij, ki so zanj ekskluzivno gradila optično omrežje in gorenjsko družino Krč v le nekaj letih pripeljala v sam vrh najpremožnejših Slovencev. Kljub temu se danes Gratel in Rešet bojujeta s težavami v poslovanju, a za zdaj uspešno branita pred NLB, ki poskuša Krčeva podjetja čim prej poslati v stečaj. Kot smo razkrili, T2 ni več v lasti Gratela, saj ga je Krč prenesel na bratovo podjetje in s tem iz dosega rok bank upnic.
Visoko pri vrhu seznama posojil, ki bodo prenesena na DUTB, je Papirnica Goričane, ki na leto ustvari več kot 60 milijonov evrov prihodkov in v Medvodah zaposluje več kot 200 ljudi. Čeprav jo je cerkveni Zvon Ena Holding že pred tremi leti prodal njenemu direktorju Andražu Steguju, je medvoška papirnica zašla v finančne težave ravno zaradi škodljivih odločitev iz časov, ko jo je obvladovala Cerkev.
Nakazovali milijone in Rodetu obnavljali dvorec
Preden je družba prešla v roke Steguja, ki je (bil) dober prijatelj kardinala Franca Rodeta, je morala nase prevzeti breme reševanja cerkvenega poslovnega imperija pred stečajem. Zvon si je namreč iz nje v obliki posojil in dividend nakazal visokih 15 milijonov evrov, takoj zatem pa jo prodal Steguju. Še prej je morala medvoška papirnica financirati večmilijonsko obnovo dvorca Goričane, v katerem je hotel svoj pokoj uživati Rode. Kot smo razkrili v Dnevniku, si je kardinal s posebno pogodbo zagotovil dosmrtno uporabo vrhnjih prostorov v dvorcu in se med obnovo, v kateri so uporabili izključno vrhunske materiale, odločal o opremi prostorov. Kljub 8-milijonski investiciji si je Rode kasneje premislil in se odpovedal pravici do uporabe dvorca. Papirnica Goričane, ki je leta 2012 ustvarila 3,5 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), po dostopnih podatkih dolguje bankam več kot 38 milijonov evrov. Temu je treba prišteti še povezani podjetji Papigor in Papirus.
