Slovenija se po Mrakovih besedah leto in pol sprehaja po robu. "Treba je pokazati jasno vizijo, kako bomo težave reševali." Projekcije so boljše, kot so bile pred letom in pol, vendar pa ne le Evropo, temveč cel svet, čakajo še veliki izzivi, je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, ki je bila posvečena predstavitvi letošnje PKP.
Mrak je ocenil, da se bo o drugem in tretjem stebru monetarne unije, ki bosta dejansko imela implikacije v obliki fiskalnih transferjev, začelo govoriti po nedeljskih nemških volitvah. Kako hitro bo pa ta stvar šla, bo po njegovem mnenju odvisno tega, koliko bo voda Evropi oziroma evropski monetarni uniji do grla.
Med izzivi, s katerimi se bo moral soočiti ves svet, ne le Evropa, je izpostavil vprašanje inflacije, dolgoročne stabilizacije evra in vprašanje držav BRIC, ki so danes v večjih težavah kot pred pol leta.
Ekonomist in vodja programskega sveta PKP Janez Prašnikar je orisal program letošnje konference, dotaknil pa se je tudi dogajanja v Sloveniji. "Pričakujem, da bo tretji kvartal pozitiven, ni vse tako črno, kot se zdi," je dejal.
Kot je poudaril, je kriza močno spremenila tudi pogled na akterje monetarne politike. "Če je tradicionalen pogled, da je monetarna politika v pristojnosti centralne banke, je kriza pokazala, da obstaja širše vprašanje o tem, kdo bo skrbel za makrostabilnost sistema," je dejal.
Ob tem je dejal, da je preučevanje reakcij Banke Slovenije od izbruha krize po letu 2009, ki so ga izvedli skupaj z ekonomistoma Veljkom Boletom in Domnom Trobcom, pokazala, da so bile storjene precejšnje napake.
Da je dobršen del slovenskega gospodarstva na poti navzgor, del, ki je povezan z državo, predvsem s paradržavo, pa ima še vedno velike težave, meni tudi direktor in urednik časnika Finance Peter Frankl. V primerjavi s tujino nam po Franklovi oceni ni tako slabo, predvsem v luči pozitivnih posledic, ki jih ima izhod iz recesije njenih ključnih gospodarskih partneric.
