Poleg znižanja dolgoročne ocene kreditnega tveganja je agencija banki s Ca na C znižala oceno za podrejeni dolg, potrdila pa je oceno E za finančno moč banke.

Moody's navaja, da je znižanje bonitetne ocene predvsem posledica njihove ocene, da se je kreditna sposobnost banke še poslabšala po nedavni neuspeli dokapitalizaciji.

Dokapitalizacije Abanke namreč minuli teden ni uspela, saj je uspelo banki zbrati le 36,4 milijona evrov, medtem ko je bil prag uspešnosti določen pri 50 milijonih evrov.

Poleg tega nadaljevanje izgub po oceni Moody's poslabšuje njeno že tako šibko kapitalsko osnovo, kratkoročni obeti za izboljšanje dobičkonosnosti pa so slabi.

V Moody's ocenjujejo, da bo banka potrebovala korenite strukturne spremembe. V agenciji pravijo, da je znižanje ocene na tako nizko raven ravno posledica presoje tveganj teh strukturnih sprememb, pričakovane nadaljnje potrebe po državni pomoči banki v zelo neugodnem poslovnem okolju in pričakovane nadaljnje izgube.

Ocena banki se lahko zviša, če bo banki uspelo zbrati dodatni kapital, spremeniti trend poslabšanja posojilnega portfelja in vlagateljem dokazati, da se lahko v razumnem času vrne na pot dobičkonosnosti. Prav tako bi oceni banke lahko pomagal dokaz podpore države pri kapitalski krepitvi banke.

V Abanki so ob razkritju znižanja ocene spomnili, da so lani izvedli številne interne ukrepe, ki so pozitivno vplivali na količnik kapitalske ustreznosti, ta pa je konec leta znašal 9,65 odstotka.

Z ukrepi, ki obsegajo prilagajanje posojilne aktivnosti, odprodajo kapitalskih in lastniških naložb, zniževanje stroškov poslovanja in izboljšanje kvalitete notranjega upravljanja, banka intenzivno nadaljuje tudi v letošnjem letu.

Po neuspeli dokapitalizaciji je uprava nadzornemu predlagala že tudi sklic nove skupščine delničarjev, ki bo odločala o povečanju kapitala, in to pod pogoji, na podlagi katerih tako uprava kot nadzorni svet ocenjujeta, da se bo banka lahko uspešno kapitalsko okrepila.

Predlagana je dokapitalizacija v višini 90 milijonov po ceni, ki ne bo nižja od enega evra, predvidena pa je tudi izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev. K vpisu bodo poleg večjih obstoječih delničarjev povabljeni tudi drugi investitorji, ki so ali bodo izkazali interes.

Uprava in nadzorni svet ocenjujeta, da bo Abanka kot sistemska banka z dodatno pridobljenim kapitalom, s stabilnim dobičkom iz poslovanja in z vsemi predlaganimi ukrepi uspešno uresničevala svoje strateške cilje.

Direktor Združenja banka Slovenije (ZBS) France Arhar je v današnji oddaji Radia Slovenija Studio ob 17-ih glede znižanja ocene Abanke dejal, da »taka oznaka ne prija nikomur - ne lastnikom, ne centralni banki, ne celotnemu sistemu, posebej z vidika sistemskega tveganja«.

Na ta način se namreč povečuje nezaupanje, pravi Arhar in dodaja, da je interes države ne glede na to, kdo je lastnik banke, stabilnost sistema. »Nestabilnost in nezaupanje pa gresta z roko v roki. Ta primer mora biti skrb glavnih treh lastnikov, regulatorja in države,« ocenjuje.