V Iskratelu, enem največjih podjetij v Kranju, ki trenutno samo v Sloveniji zaposluje 700 ljudi, množično odpuščajo. Po besedah glavnega direktorja Željka Puljića se bodo morali letos posloviti od več kot sto zaposlenih, po trditvah naših virov pa naj bi službo izgubilo več, do 200 ljudi.
Glavni razlog za drastično zmanjševanje stroškov v največjem proizvajalcu telekomunikacijske opreme pri nas je visok in povsem nepričakovan padec prihodkov, ki se mu obeta v letošnjem letu. Po drugi strani namreč njegovo poslovanje vedno bolj bremenijo nekaj deset milijonov evrov težki stroški lastninjenja in še enkrat tolikšni odpisi naložb zaradi zgrešenih odločitev iz preteklosti. Namesto dobička se tako Iskratelu obeta, da bo znova padel v rdeče številke.
Namesto načrtovanih prihodkov od prodaje v višini 106 milijonov evrov naj bi realizacija skupine Iskratel v letošnjem letu znašala vsega 85 milijonov evrov. To pomeni, da ne bo le občutno pod lanskoletno, temveč bodo v Kranju zgrešili načrte za astronomskih 20 odstotkov. Tako je pod vprašajem tudi napovedano povečanje denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), pri katerem so želeli doseči šestodstotno maržo, pa tudi načrtovano odplačilo bančnih posojil. Še vedno sicer največji del prihodkov ustvarijo na ruskem trgu, v Sloveniji pa so jih lani povečali s 14 na 17 milijonov evrov.
Na vprašanja, kakšne ukrepe za zmanjševanje stroškov poslovanja so sprejeli v letošnjem letu, koliko zaposlenih bodo prisiljeni odpustiti in ali jim bo to prineslo pozitiven denarni tok, včeraj v Iskratelu niso odgovorili. Je pa Puljić pred dnevi v pogovoru za Delo povedal, da plače znižujejo že več let, veččlanska uprava pa si jih je aprila letos sama znižala za petino. Sodelavce na individualnih pogodbah je medtem doletelo od 10- do 15-odstotno znižanje. Tudi tisti zaposleni, ki prej niso bili deležni tega ukrepa, so morali sprejeti sedem odstotkov nižjo plačo. Kljub temu to ne bo zadostovalo, saj bodo do konca leta število zaposlenih na ravni skupine Iskratel znižali za 120. Na sedežu družbe v Kranju jih je sicer trenutno 700, v tujini pa 254.
Tako se bo Iskratel v le petih letih, odkar ga je zapustil nemški Siemens, dejansko prepolovil. Prihodki od prodaje se bodo namreč v primerjavi z letom 2008 zmanjšali z več kot 167 na zgolj 85 milijonov evrov, skupno število zaposlenih v skupini pa s 1348 na okoli 830. To je prav nasprotno od Iskratelovih strateških ciljev, po katerih naj bi do leta 2016 presegli 118 milijonov evrov prihodkov od prodaje in krepko izboljšali vse kazalnike poslovanja. Do ciljev naj bi jim pomagalo tudi zadnje prestrukturiranje poslovanja, po katerem so se organizirali v dve poslovni enoti: produkti in rešitve za telekomunikacijske operaterje ter korporativna omrežja za poslovne uporabnike. Hkrati so centralizirali realizacijo poslov, logistiko, administracijo, finance in kadre.
Zanimivo je do velikih težav v poslovanju prišlo leto dni po odhodu dolgoletnega predsednika uprave Andreja Polenca, ki je vodenje Iskratela prepustil nekdanjemu članu uprave Telekoma Slovenije Puljiću. Toda po dostopnih podatkih so prav nekatere odločitve iz preteklosti dodatno obremenile poslovanje. Polenec je namreč družbi Merfin Bineta Kordeža posodil 18 milijonov evrov, ki jih je ta porabila za lastninjenje Merkurja. Iskratel je v Merfinu obtičal z desetimi milijoni evrov terjatev, zaradi tožbe pa je moral lani oblikovati tudi šest milijonov evrov dolgoročnih rezervacij.
Dosti večji zalogaj za Iskratel predstavlja financiranje lastninjenja oziroma postopnega izstopa Gorenjske banke iz lastništva. Kot je znano, so menedžerji in zaposleni lastniki komanditne družbe FinTel Holding, ki obvladuje dobrih 17 odstotkov Iskratela. Za delež so morali plačati skupno več kot dva milijona evrov. Skupni stroški prevzema, ki jih bo nosil Iskratel, medtem presegajo 50 milijonov evrov. Siemens, ki je bil 47-odstotni lastnik, so namreč izplačali s 25 milijoni evrov, skupni izkupiček Gorenjske banke pa znaša okoli 30 milijonov evrov. Po dostopnih podatkih celotno breme lastnega prevzema nosi Iskratel.