Po tem, ko je država družbi Mariborska livarna Maribor (MLM) lani priskočila na pomoč s 5,1 milijona evrov, nameravajo po nedavno potrjeni prisilni poravnavi v družbi državo zaprositi za novo državno pomoč. Medtem ko je bila lanska finančna injekcija namenjena za finančno prestrukturiranje družbe, naj bi bila nova porabljena za poslovno prestrukturiranje, je dejal predsednik uprave MLM Boris Šlamberger. Koliko sredstev si obetajo od države, Šlamberger ni želel razkriti.
Po državni pomoči in odpisu 17 milijonov evrov od skupno 34 milijonov evrov nezavarovanih terjatev upnikov so zdaj spet na potezi banke upnice Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka. Ob danem poroštvu za najem petmilijonskega posojila je namreč vlada od bank upnic zahtevala, da MLM zagotovijo vzdržno višino finančnega dolga. Najnižji predvideni dokapitalizacijski znesek s terjatvami znaša 10 milijonov evrov, po ocenah poznavalcev pa bi morale banke v kapital družbe konvertirati najmanj 20 milijonov evrov. Če odštejemo nekaj milijonov evrov nezavarovanih terjatev, ki so jih morale, tako kot vsi navadni upniki, banke v prisilni poravnavi odpisati, jim MLM dolguje še okoli 55 milijonov evrov.
Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka so MLM sicer že dokapitalizirale z dobrim milijonom evrov svežega kapitala, lani spomladi pa so v kapital družbe konvertirale 17,4 milijona evrov terjatev. Natančneje, za dokapitalizacijo so banke na poseben račun prisilnega upravitelja Blaža Štumpfla sredi lanskega leta nakazale milijon evrov. Pogoj, da je MLM pred dnevi dobil ta milijon evrov, pa je bila pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ker se je osnovni kapital pred tem znižal na nič, je vsaka od omenjenih bank postala tretjinska lastnica družbe (v delniški knjigi te spremembe še niso vidne). Na začetku letošnjega leta je Nova KBM že prenesla 23,54 odstotka delnic MLM na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), preostalih 10 odstotkov pa bo prenesla, ko bodo lastniške spremembe vknjižene pri Centralni klirinško-depotni družbi KDD. Na DUTB naj bi terjatve prenesla tudi Abanka.
Po besedah Šlambergerja je MLM lani dosegel 40 milijonov evrov prihodkov od prodaje, pri čemer primerjava z letom 2012, ko so konsolidirani prihodki znašali 53 milijonov evrov, zaradi propada Armala in Saniteca ni mogoča. V ključni, avtomobilski diviziji pa so se prihodki lani znižali za pet odstotkov. V letošnjem letu v družbi načrtujejo rast prihodkov. Ali bo MLM po prisiljeni prisilni poravnavi postal dolgoročno delujoče podjetje, je še prenagljeno napovedovati. Blaž Štumpfl je ocenil, da bo MLM brez težav lahko posloval eno leto. Za naprej pa bo veliko odvisno od pridobivanja novih projektov v avtomobilski industriji. Koliko je lani znašal čisti poslovni izid MLM, še ni znano. Poleg izgube iz tekočega poslovanja bodo na čisti poslovni izid vplivale tudi slabitve premoženja, ki jih zahtevajo revizorji. Učinki prisilne poravnave, na podlagi katerih so se družbi odpisale obveznosti v višini okoli 17 milijonov evrov, pa bodo na bilance vplivali pozitivno. Po pojasnilih Šlambergerja družba še vedno posluje negativno. Pozitivno poslovanje je načrtovano od sredine letošnjega leta.
V MLM bi lahko v kratkem prišlo tudi do sprememb v upravi. Že nekaj časa se namreč omenja možnost, da bi banke kot lastnice želele na čelo družbe pripeljati novega predsednika uprave. Druga možnost, ki jo omenjajo viri, pa je, da bi vodstvo dopolnili s članom uprave. Kot kandidata se omenjata Dušan Goršek in Sergej Murgelj, ki je v preteklosti med drugim sodeloval pri sanacijah SCT in Novolesa.