Če bo Luko Koper v začetku prihodnjega tedna obiskal inšpektorat za delo, bi lahko družbi naložil plačilo globe.
To bi se zgodilo v primeru, če nadzorni svet Luke tudi v prihodnjih dneh z Gašparjem Gašparjem Mišičem, ki je od odhajajočega predsednika uprave Bojana Branka včeraj uradno prevzel posle v družbi, ne bi podpisal pogodbe o zaposlitvi. »Če nekdo – pa naj gre za navadnega delavca ali predsednika uprave – v družbi opravlja delo brez pogodbe, je delodajalec po zakonu o delovnih razmerjih avtomatično v prekršku. Obenem se šteje tudi, da je ta oseba zaposlena za nedoločen čas,« je včeraj pojasnil pravni svetovalec Miha Dolenc.
»Res je, da bi lahko predsednik uprave v posameznih primerih funkcijo nastopil tudi brez pogodbe, a bi mu to moral dovoliti statut,« je še dodal Dolenc. Toda statut luke te možnosti eksplicitno ne dopušča. Omenja le, da družba in posamezni član uprave medsebojne pravice in obveznosti določita s posebno pogodbo o poslovodenju družbe. A tudi te Mišič nima. »Ni nujno, da poslovodne osebe sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Lahko podpišejo tudi pogodbo o poslovodenju, ki je pogodba civilnega prava. Če tudi te ni, potem predsednik uprave nima podlage za izplačila dohodkov. Te zadeve pa ureja zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,« je včeraj dejal dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Omenjeni zakon kot zaposlovanje na črno šteje, če pravna oseba z delavcem ni sklenila ne pogodbe o zaposlitvi ne pogodbe civilnega prava.
Pravne zagate bi v Luki Koper najhitreje rešili tako, da bi nadzorni svet z Mišičem podpisal pogodbo. A nadzorniki tudi na včerajšnji dopisni seji še vedno niso razčistili, kdo jo lahko v njihovem imenu sploh podpiše. Po statutu gre za pristojnost predsednika nadzornega sveta. To nalogo je do zdaj opravljal Dino Klobas, ki pa je slaba dva tedna po tem, ko je prispeval odločilni glas za Mišiča, »pod pritiskom medijev in politike« v četrtek zvečer odstopil. Nadzornike tako zdaj vodi podpredsednik Nikolaj Abrahamsberg, pri čemer ni jasno, ali lahko to stori, še preden ga nadzorni svet uradno izbere za predsednika. Po Klobasovem odstopu sta sicer bloka Mišičevih podpornikov in nasprotnikov v nadzornem svetu izenačena. V prvem je poleg treh predstavnikov zaposlenih še vedno tudi Sabina Mozetič z Mestne občine Koper, v drugem pa poleg Abrahamsberga še Vinko Može, Andrej Godec in Jordan Kocjančič.
Po naših informacijah je sicer nadzorni svet Luke tako rekoč blokiran. Na dopisni seji naj bi se tako zapletlo že pri potrditvi zapisnika seje, na kateri je bil imenovan Mišič. Kljub temu naj bi se nadzorniki načelno dogovorili o osnutku Mišičeve pogodbe. Ta naj bi med drugim vsebovala določilo, da je Mišič v primeru, če ne bo dosegal načrtovanih rezultatov, upravičen do odpravnine. V vsakem primeru Mišič nobene odločitve v družbi ne bo mogel sprejeti samostojno. Po statutu luke morata biti namreč na vseh pogodbah podpisana predsednik in en član uprave (v četrtek je sicer odstopil njen član Marko Rems). Po statutu Luke Koper mora uprava pri odločanju o poslih, ki presegajo vrednost petih odstotkov osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega sveta, soglasje nadzornikov pa potrebuje za nabavo ali prodajo, ki presega vrednost 400.000 evrov, če ti posli niso bili zajeti v programu razvoja pristanišča ali poslovnem načrtu družbe.
