Kot so sporočili iz Luke Koper, državni prostorski načrt predvideva podaljšanje prvega pomola še za 100 metrov, podaljšanje drugega pomola za nadaljnjih 370 metrov ter izgradnjo novega, tretjega pomola. Izhodišče današnjih pogovorov novega predsednika uprave z ekonomistoma in koprskim županom pa je bilo dejstvo, da je slovenska obala prostorsko omejena, tretji pomol pa zahtevna investicija tako s finančnega kot okoljskega vidika.
Mišič: Kot rešitev se nakazuje predvsem drugi pomol
Po mnenju Gašpar Mišiča se kot rešitev nakazuje predvsem drugi pomol, ki bi ga podaljšali v morje za več, kot je predvideno po državnem prostorskem načrtu, ter ga v obliki črke L potegnili proti severni strani pristanišča. S tem bi pridobili nujno potrebno dodatno operativno obalo ter priveze, predvsem pa bi se izognili težavam z globino morja ter problemom, vezanim na poglabljanje in odlaganje mulja. Novi predsednik uprave se je o teh načrtih pred dnevi že pogovarjal s profesorjema Jožetom P. Damijanom in Alešem Groznikom.
"Ta zamisel, ki sem jo na intervjuju predstavil tudi nadzornikom družbe, v ničemer ne spreminja že začetih investicij in načrtov na področju poglabljanja morja v prvem bazenu ter podaljšanju prvega pomola, ampak gre za srednjeročno rešitev, ki bo Luki Koper zagotovila razvoj, boljše poslovne rezultate in ne nazadnje več delovnih mest," je pojasnil Gašpar Mišič, ki je v petek prevzel vodenje Luke Koper.
»O podaljševanju pristanišča v morje ne razmišljamo le mi, ampak tudi v Benetkah«
S takim načrtom se po njegovih ocenah načeloma strinja tudi lokalna skupnost, ki sodeluje pri oblikovanju rešitev. "O podaljševanju pristanišča v morje ne razmišljamo le mi, ampak tudi v Benetkah, kjer na primer načrtujejo izgradnjo off-shore kontejnerskega terminala, prav tako zaradi težav z globinami morja. V Kopru ne smemo zaspati pred konkurenco, saj želimo ohraniti primat v Jadranu," je poudaril.
Sogovorniki so se danes dotaknili tudi prometnih in logističnih povezav znotraj pristaniškega območja, kakor tudi infrastrukturne povezanosti pristanišča z zaledjem. Strinjali so se, da je Luka Koper zelo pomemben člen v slovenski logistični verigi, poudarili pa so nujnost izgradnje drugega železniškega tira, ki bo pristanišče povezal s ključnimi evropskimi koridorji.
