Sanacija bančnega sistema, torej prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in hkratne dokapitalizacije bank, se bo očitno zavlekla. Vlada zdaj cilja na jesen, a negotovosti je veliko. S 1. avgustom začnejo medtem veljati nova pravila evropske komisije glede državne pomoči bankam, ki pa določene zahteve nekoliko rahljajo.
Ne le prenos slabih terjatev, na zeleno luč evropske komisije čakajo tudi dokapitalizacije slovenskih bank. Hkratni prenos slabih terjatev in dokapitalizacije namreč zahteva že zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, pri čemer je vlada predvidevala, da bo za dokapitalizacije zadoščalo 900 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance priznavajo, da bo uresničitev napovedi glede potrebnega stroška dokapitalizacije bank odvisna od zunanjih pregledov kakovosti aktive bank ter obremenitvenih testov, a hkrati zatrjujejo, da so »sredstva zagotovljena«. Rezultati stresnih testov, ki jih opravljajo v družbi Oliver Wyman, pa bi lahko načrte vlade zamajali. Predstavniki svetovalne družbe, ki so pregledovali že španski bančni sistem, naj bi bili po pojasnilih neuradnih virov pri svojem pregledu bančnih bilanc slovenskih bank namreč izredno konservativni.
Spomniti velja, da bi lahko že Nova Ljubljanska banka (NLB) glede na sklepe skupščine terjala do 500 milijonov evrov svežega kapitala, ali bo znesek zadoščal, pa bodo prav tako pokazali rezultati neodvisnih pregledov. Že zdaj pa v DUTB pojasnjujejo, da bo morala NLB v skladu s temi prenoviti načrt prestrukturiranja, ki ga je že posredovala v Bruselj. Vse, tako zunanji neodvisni pregledi kakovosti terjatev ter stresnih testov kot prenovljen načrt prestrukturiranja NLB, naj bi po pojasnilih DUTB končali čez poletje. Medtem sta se že sestali tudi vodstvi DUTB in Nove KBM (NKBM), ki je postopek za prenos terjatev na DUTB sprožila v začetku julija, pobudo mariborske banke pa je kot upravičeno že sprejela tudi vlada. »Zdaj so na vrsti neodvisni pregledi,« glede prenosa terjatev NKBM, ki je svoj načrt prestrukturiranja v Bruselj poslala maja, pojasnjujejo v DUTB.
Medtem pa bodo začela veljati nova pravila evropske komisije glede državnih pomoči bankam. Med pomembnejšimi novostmi so pravila glede natančnega načrta prestrukturiranja bank in pravila glede delitve bremen. Banke bodo morale še pred dokapitalizacijo s strani države pripraviti načrt prestrukturiranja, iz katerega bo jasno razvidno, kako nameravajo postati dobičkonosne. Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da pripravo podrobne uresničljive poslovne strategije banke, vključno z načrtom prestrukturiranja, predvideva že sedanji zakon, pravila pa se bodo z avgustom nekoliko zrahljala. Poslej bo po pojasnilih finančnega ministrstva tako mogoče, da evropska komisija dokapitalizacijo z javnimi sredstvi začasno odobri tudi pred dokončno potrditvijo načrta prestrukturiranja, če je pomoč nujno potrebna z vidika varovanja finančne stabilnosti. Da je takojšnja intervencija nujna, bo morala predhodno sicer potrditi nadzorna institucija, torej Banka Slovenije.
Nova pravila spreminjajo tudi določbe glede delitve bremen pomoči bankam. Po novem bodo morali banki najprej pomagati obstoječi lastniki, če dolžnosti ne bodo izpolnili, pa lahko po pojasnilih ministrstva pričakujejo iztisnitev iz lastništva. Če bo banka potrebna državne pomoči, bodo morali pri sanaciji sodelovati tudi imetniki podrejenih dolžniških instrumentov.