Ko se je banka Lehman Brothers zavedla vseh razsežnosti lastnih težav, se je začelo mrzlično iskanje rešitve, vendar pa država takrat še ni bila pripravljena priskočiti na pomoč in je pustila 158 let staro finančno ustanovo propasti.
Kasneje, ko je propad grozil banki Merrill Lynch, je Washington ukrepal in skoraj prisilil Bank of America v prevzem. Nato je vlada rešila zavarovalnico AIG, katere propad bi bil veliko hujši.
Kongres je nato potrdil 700 milijard dolarjev vreden program (Tarp) za reševanje ostalih "prevelikih" finančnih ustanov, kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley, ki sta se iz investicijskih preoblikovala v navadni banki, da sta lahko dobili denar.
Ameriško finančno ministrstvo trdi, da je to rešilo svet pred še večjo katastrofo. Največ denarja je sta dobili paradržavni hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac (187 milijard) in zavarovalnica AIG (182 milijard dolarjev). Večino denarja je proračun dobil nazaj.
Iz Tarpa sta pomoč dobili tudi avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, kar s eje pokazalo kot dobra naložba, saj ameriška avtomobilska industrija danes cveti, kot pred krizo.
Milijardne izgube
Regionalna banka Federal Reserve iz Dallasa je ocenila, da je finančna kriza, ki se je začela po propadu banke Lehman Brothers, stala ZDA najmanj med 6000 do 14.000 milijard dolarjev.
Negativne posledice velikanske državne pomoči se v ZDA kažejo v obliki visokega javno-finančnega primanjkljaja. Ta je leta 2009 znašal 1400 milijard dolarjev, mejo 1000 milijard dolarjev pa je presegal vse do letošnjega leta.
To je imelo za posledico tudi kopičenje ameriškega javnega dolga. Pred petimi leti je bil pri okoli 10.000 milijardah dolarjev, trenutno pa znaša skoraj 17.000 milijard dolarjev.
Podlaga za krizo je bila podana v času mandata demokratskega predsednika Billa Clintona, ki je podpisal ukinitev zakonov s katerimi so regulatorji brzdali Wall Street.
V času nepremičninskega razcveta so se posojila za nakup stanovanj delila na vse strani. Posojilodajalci so hipoteke spreminjali v vrednostne papirje in jih prodajali naprej. Ko je šel po gobe nepremičninski trg, je počil celoten sistem.
Kazenskih posledic za pohlepne bankirje ni bilo. Nekdanji glavni izvršni direktor banke Dick Fuld je sicer izgubil skoraj milijardo dolarjev premoženja, kar mu je ostalo, pa je prepisal na ženo. Danes dela kot finančni svetovalec v podjetju, ki ga je ustanovil.