"V primeru bodočih kriz bank bodo davkoplačevalci zaščiteni," je poudaril irski finančni minister Michael Noonan, ki je predsedoval zasedanju. Nova pravila namreč določajo, da bodo pri prevzemanju bremena pri reševanju bank delničarji, upniki, varčevalci z več kot 100.000 evri na računu in nacionalni skladi iz prispevkov bank na vrsti pred davkoplačevalci. Vloge pod 100.000 evri bodo nedotakljive.
»Finančni sektor bo postal v zelo zelo veliki meri sam odgovoren za reševanje svojih problemov«
Tudi nizozemski finančni minister in šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je poudaril, da bo s temi pravili finančni sektor postal "v zelo zelo veliki meri sam odgovoren za reševanje svojih problemov".
Njuna avstrijska kolegica Maria Fekter pa je izpostavila, da bo dogovor spremenil tudi vedenje varčevalcev. "Varčevalci bodo morali v prihodnje zelo dobro premisliti, kam bodo spravili svoj denar ... Minili so časi, ko so izbirali institucije z najvišjimi obrestnimi merami, ne glede na njihovo verodostojnost," je opozorila.
Glavni cilj novih pravil v obliki direktive je, da se prepreči ponovitev scenarija po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov.
Nova pravila zato predvidevajo, da imajo nacionalne oblasti na voljo pooblastila in orodja za ukrepanje v treh fazah: preprečevanje bančnih kriz, zgodnje posredovanje in reševanje problematičnih bank na urejen način.
Banke bodo morale pripraviti in redno osveževati načrte za sanacijo
V sklopu prizadevanj za preprečevanje kriz bodo morale banke pripraviti in redno osveževati načrte za sanacijo. Organi, pristojni za reševanje bank, pa bodo morali pripraviti načrte za reševanje. Ti organi bodo lahko od banke zahtevali celo menjavo vodstva.
Za reševanje bank pa bodo na voljo štiri glavna orodja: prodajo dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem "bail in", s katerim bodo delničarje, upnike in nezavarovane varčevalce prisilili v izgube.
"Bail in" namreč predvideva takšno dokapitalizacijo banke, da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom se zmanjšajo terjatve ali se te pretvorijo v delnice, del svojih vlog pa izgubijo tudi nezavarovani varčevalci.
Najbolj pa so torej zavarovani varčevalci z manj kot 100.000 evri na računu
Dogovor predvideva tudi, da so določeni varčevalci, mala in srednja podjetja ter terjatve do Evropske investicijske banke v primeru propada banke bolj zavarovani kot upniki in imetniki vlog iz velikih podjetij.
Najbolj pa so torej zavarovani varčevalci z manj kot 100.000 evri na računu, ki jim bo denar zagotavljala shema za zavarovanje bančnih vlog.
Nova pravila od članic terjajo tudi vnaprejšnjo vzpostavitev skladov za reševanje, ki se bodo napajali iz prispevkov bank. Ti skladi bodo nekakšne oporoke bank s prihranki za morebitne "pogrebne stroške".
Nacionalni skladi bodo morali v desetih letih po vzpostavitvi vsebovati 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi. Sklad se bo polnil z letnimi prispevki bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja.
Izjemoma se bodo lahko članice odločile tudi za alternativno zbiranje obveznih prispevkov, brez vzpostavitve posebnega sklada. Članice bodo lahko sklade po želji tudi združile. Možno bo tudi izposojanje med nacionalnimi skladi.
