Čeprav še več let ne bo jasno, ali in kdaj bo Slovenija začela graditi drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (NEK), je projekt že zdaj stal več milijonov evrov. Samo za študije bo družba Gen Energija, lastnica slovenske polovice NEK, v treh letih porabila skoraj pet milijonov evrov. To pa je vzbudilo tudi pozornost njenih nadzornikov.
O tem, ali naj Slovenija gradi NEK 2 ali ne, se mnenja krešejo že več kot desetletje. Leta 2006 je vlada Janeza Janše projekt z močjo do največ 1600 megavatov uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Njegovo ceno je določila pri dveh milijardah evrov, začetek gradnje pa postavila v leto 2015. A vmes se je marsikaj spremenilo. Projekt v času vlade Boruta Pahorja nikoli ni dobil energetskega dovoljenja. Po katastrofi v Fukušimi leta 2011 se je gradnja novih elektrarn zaradi strožjih varnostnih standardov močno podražila. Če je predinvesticijska zasnova vrednost NEK 2 postavila med tri in pet milijardami evrov, naj bi zdaj po nekaterih ocenah znašala od šest do celo osem milijard evrov. Za snovalce NEK 2 so dodatna težava finančna slika slovenske energetike, načeta zaradi projekta TEŠ 6, in neznanke, povezane s financiranjem nadgradnje daljnovoda proti Italiji in zagotavljanjem sistemske rezerve za NEK 2. Za nameček projekta ni v novi koalicijski pogodbi, ki so jo vladne stranke potrdile v začetku leta.
Galeša: Novšak naj neha naročati študije
A kljub temu da je projekt NEK 2 še vedno v oblakih, se v Krškem ne skopari pri naročanju študij. V Gen Energiji so nam tako potrdili, da bodo letos zanje plačali 1,4 milijona evrov. Samo v letih 2012 in 2013, ko je bil projekt de facto že na hladnem, so skupaj naročili dvajset študij. Cena: 3,1 milijona evrov. Ti podatki so pritegnili pozornost nadzornikov Gen Energije, ki so pred časom od direktorja Martina Novšaka zahtevali seznam avtorjev in cen študij, povezanih z NEK 2.
»O tem bomo razpravljali na eni od prihodnjih sej,« nam je pred dnevi dejal predsednik nadzornega sveta Gen Energije Matej Pirc. Precej bolj neposreden je član nadzornega sveta Niko Galeša, ki v njem vodi tudi revizijsko komisijo. »Dokler ne vemo, kaj bo s projektom in kakšna bo odločitev na ravni države, družba dodatnih stroškov s študijami ne bi smela imeti. Od poslovodstva poslušamo, da bo projekt stal od 3,5 do 5 milijard evrov, a že danes je jasno, da to ne drži,« je oster Galeša, ki pričakuje, »da bodo nadzorniki naročanje študij že na prihodnji seji ustavili«.
V Gen Energiji poudarjajo, da »so številne študije pokazale energetsko, okoljsko in ekonomsko upravičenost projekta NEK 2«. A Galeša o tem močno dvomi. »V času, ko se slovenska energetika bori s težavami, ki jih je povzročil TEŠ 6, je najmanj nekorektno govoriti o NEK 2, še bolj pa povzročati milijonske stroške. Pri projektu ni odločitve, ali je sploh družbeno sprejemljiv,« je zatrdil Galeša. Meni, da bi moral Novšak več energije vložiti v strategijo razvoja in jasnejšo razmejitev stroškov med Gen Energijo in NE Krško.
Že kmalu širitev uprave?
V Krškem raziskave in študije za NEK 2 intenzivno naročajo že od leta 2007. Takrat so s francoskim geološkim inštitutom podpisali pogodbo o izvajanju geotehničnih, geoloških in seizmičnih raziskav, vredno dva milijona evrov. V poznejših letih so študije med drugim naročali tudi pri geološkem zavodu, zavodu za gradbeništvo, podjetju Sipro Inženiring, francoskem inštitutu za radiozaščito in jedrsko varnost (IRSN)... Slednji je konec leta 2012 celo ocenil, da je lokacija v Krškem s potresnega stališča prenevarna za gradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne. Zaradi domnevnega prikrivanja tega mnenja pred agencijo za jedrsko varnost je tedanji nadzorni svet Novšaka spomladi 2013 že odstavil, a ga je na položaj ponovno imenovalo sodišče v Krškem.
Novšaka na nadzornem svetu, v katerem poleg Pirca in Galeše sedijo še vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo Danijel Levičar, Roman Dobnikar (Petrol) in Saša Geržina, čakata še vsaj dve »fronti«. Prva je povezana z morebitno širitvijo uprave Gen Energije z enega na tri člane. Ti bi bili ločeno zadolženi za nuklearko ter hidro- in termoenergetski del Skupine Gen Energija (hidroelektrarne na spodnji in srednji Savi oziroma TE Brestanica). Druga odprta zadeva je domnevna rast lastne cene električne energije iz NEK. Ta po neuradnih informacijah skupaj s stroški razgradnje znaša že okoli 40 evrov, kar močno znižuje dobičkonosnost Gen Energije. Po navedbah virov blizu družbe je dvig lastne cene posledica varnostnih ukrepov in izboljšav po Fukušimi. A Galeša s to razlago ni zadovoljen. »Vsakič, ko bi rad izvedel kaj podrobnejšega, mi povedo, da gre za vprašanja jedrske varnosti. Na to logiko ne morem pristajati,« je dejal.