Predsednik upravnega odbora GH Holdinga Blaž Miklavčič po novem obvladuje večinski lastniški delež v družbi, ki je v zadnjih letih pridobila pomemben del poslov pri obnovi in gradnji domače železniške infrastrukture. Z nakupom 33,3-odstotnega deleža GH Holdinga iz stečajne mase Konstruktorja VGR je Miklavčič svoj delež povečal na 66 odstotkov. V zakulisju posla je po naših podatkih prišlo do spopada, ki bi lahko odločil tudi, kdo bo imel v prihodnjih letih glavno besedo v slovenskem gradbeništvu.
Za delež, ki ga je stečajna upraviteljica Konstruktorja VGR Melita Butara prodajala z nezavezujočim zbiranjem ponudb, sta bila sprva v igri dva kandidata. Eden od njiju je bilo Miklavčičevo podjetje MM Teh. To je za tretjino GH Holdinga, ki je imel na zadnji dan leta 2012 za dober milijon evrov kapitala in 15,7 milijona evrov kratkoročnih obveznosti (od tega veliko večino do dobaviteljev), najprej ponudilo okoli 200.000 evrov. Čeprav naj bi Butara ponudbo že sprejela, je poslu rdečo luč prižgal ločitveni upnik – novomeški gradbinec CGP v lasti Darija Južne, ki se je na delež vpisal tik pred pred stečajem Konstruktorja VGR leta 2011. V CGP naj bi ocenili, da Miklavčič za delež ni ponudil dovolj. S tem so ga stisnili v kot in ostali sta mu le še dve možnosti: ali za delež ponudi višjo ceno ali pa tvega, da bi tretjino GH Holdinga po propadu razpisa za prodajo prepustil enemu od konkurentov.
Miklavčič je izbral prvo možnost. Za delež je prek svojega podjetja MM Teh tako ponudil 349.000 evrov. CGP, ki je v likvidnostnih težavah, je nato pristal na izplačilo in umik blokade. A pri tem ni jasno, ali in na katere druge morebitne lobistične vzvode je pri prepričevanju CGP še pritisnil Miklavčič. Poudariti namreč velja, da je imel CGP v partiji v rokah zelo močne karte. Z vknjižbo lastništva na tretjini GH Holdinga bi si kot obstoječi družbenik pridobil predkupno pravico tudi na 17 odstotkih delnic GH Holdinga, ki so ostale v stečajni masi Kraškega zidarja. V skrajnem primeru bi lahko CGP prilezel tudi do 50-odstotnega deleža v GH Holdingu, s čimer bi postal njegov največji lastnik. »Ponudil sem več kot primerno ceno. Nisem želel, da naše podjetje, ki smo ga dolga leta gradili, postane talec nekaterih drugih zgodb, ki se morda podirajo. Preveč je bilo v igri,« je pojasnil Miklavčič. Južna včeraj popoldne ni bil dosegljiv.
Dodatno razsežnost zgodbi daje dejstvo, da si v CGP že dlje časa želijo odrezati večji delež državnega kolača za gradnjo železniške infrastrukture. Z njo pomemben del prihodkov ustvarja GH Holding, ki med drugim sodeluje pri modernizaciji proge Divača–Koper in prenovi odseka Pragersko–Hodoš. Lani je ministrstvo za infrastrukturo in prostor tako konzorciju Iskratela in GH Holdinga oddalo izvedbo 117-milijonskega posla z izvedbo digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju. GH Holding, ki je leta 2012 ustvaril dobrih 36 milijonov evrov prihodkov, je v zadnjem letu dni vedno bolj dejaven tudi pri razpisih v zdravstvu. Tako bo med drugim gradil tudi mariborsko urgenco, Agencija za varstvo konkurence (AVK) pa ga je zajela med pet gradbincev, ki jih pri tem projektu sumi kartelnega dogovarjanja. Neuspešno se je potegoval za gradnjo novega vodovoda za Onkološki inštitut. Največji konkurenti GH Holdinga na zdravstvenih razpisih so konzorciji, ki jih vodi Medicoengineering.
Za zdaj ostaja neznanka, kako bo Miklavčičevo podjetje MM Teh financiralo nakup. V letih 2011 in 2012 namreč ni ustvarjalo prihodkov, GH Holding pa lani in predlani ni izplačal dividend. Miklavčič je sicer leta 2012 na čelu GH Holdinga prejel 119.700 evrov bruto, po javno dostopnih podatkih pa vsaj za zdaj za morebitno posojilo ni zastavil svoje hiše v Grosupljem.