V Sloveniji je kilogram motovilca za pet do sedem odstotkov dražji od kilograma solidnega kosa svinjskega mesa, ugotavljajo v predelovalni industriji. »Meso je v trgovinah vlečno živilo, mesnice pa srce trgovin. Trgovci z nizkimi cenami mesa privabljajo ljudi k sebi, zato je to ta trenutek skoraj najcenejše živilo, saj je socialni proizvod. Ker je njegova končna cena bistveno prenizka, vsi v verigi premalo zaslužimo. Toda ko mesarji dvignemo cene, je država na nogah,« poudarja Izidor Krivec, predsednik GIZ Mesne industrije Slovenije in direktor Celjskih mesnin.
Plačila zamujajo tudi do dvesto dni
Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je na včerajšnji mesni konferenci, ki jo je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, nanizal nekaj številk, ki kažejo, kje je ta trenutek mesnopredelovalna industrija. S predelavo mesa se ukvarja nekaj manj kot dvesto subjektov in skoraj tri tisoč zaposlenih v njih. Zadnja leta poslujejo z milijonskimi izgubami, njihova zadolženost je ekstremno visoka, kar je posledica preteklih naložb, lastninjenja in podaljševanja plačilnih rokov.
Živilci potihem priznavajo, da jim posamezni trgovci prevzeto blago plačajo šele v 120 ali celo 200 dneh. Toda v obravnavi v državnem zboru je novela zakona o kmetijstvu, s katero želi vlada plačilne roke za hitro pokvarljivo blago skrajšati, vendar ne na 15 do 30 dni, kot velja v Italiji ali Avstriji, ampak na 45. In še to se bo zgodilo postopno, do začetka leta 2016. Bo potem kaj bolje, vprašamo Izidorja Krivca. »Dvomim, kajti ne gre več za plačilno nedisciplino ali izsiljevanje trgovcev, ampak za plačilno nesposobnost.« Ker trgovci živilcem plačujejo z velikanskimi zamudami, zamujajo tudi živilci pri plačilu surovin slovenskim kmetom, zato ne preseneča, da približno 15 odstotkov slovenskih živali konča v avstrijskih klavnicah.
Bojijo se hrvaškega mesa
Mesnopredelovalna podjetja so lani ustvarila dobre štiri milijone evrov čiste izgube iz poslovanja, negativne številke so bile tudi leta poprej. Kam to vodi? »V nadaljnjo koncentracijo, kajti še vedno nas je preveč,« priznava Izidor Krivec. Marko Višnar, direktor Farm Ihan, je pred poldrugim letom priredil simbolično zadnjo večerjo, na kateri so postregli hrano iz slovenske svinjine. S tem je želel sporočiti, da naša prašičereja pospešeno ugaša, saj zadovolji le še tretjino potreb po prašičjem mesu. Včeraj, ko smo se pogovarjali z njim, so bili Farme Ihan in slovenski prašiči še pri življenju. »To, da smo danes še živi, je dobra novica. Navajamo se na krizo, se intenzivno prestrukturiramo in zmanjšujemo lasten delež pitanja prašičev. Pitanje bomo postopno prepustili tistim, ki imajo dovolj žit,« pojasni Višnar.
Višnar se poleg tradicionalne nelojalne konkurence velikih tujih mesarjev, ki v Slovenijo vozijo meso po dumpinških cenah, boji tudi nove članice EU – Hrvaške. Po Kuharjevih navedbah je namreč cena mesa in mesnih izdelkov na slovenskih trgovskih policah še vedno za 16 odstotnih točk nižja od povprečja EU, medtem ko hrvaški Agrokor, ki naskakuje največjega slovenskega trgovca, meso in izdelke iz njega prodaja po petino nižjih cenah, kot veljajo v Sloveniji. Toda direktor Celjskih mesnin ima s Hrvati drugačne izkušnje. »Tistim, ki delamo na tem trgu, je od vstopa Hrvaške v EU lažje, saj niso več zaščiteni s carinami. Zdaj na Hrvaškem delamo z dobičkom, prej smo ustvarjali izgubo. Tam trajne izdelke prodajamo celo po višjih cenah kot doma, zato ne vem, od kod podatki, da so hrvaško meso in izdelki za dvajset odstotnih točk cenejši od slovenskih,« se sprašuje Krivec. Kaj pa morebiten Agrokorjev prevzem Mercatorja? »Hrvaška živilska veriga, ki jo obvladuje Ivica Todorić, je zelo močna, zato v primeru, če prevzem Mercatorja uspe, slovenskim živilcem gotovo ne bo lažje. Agrokorjev Pik Vrbovec kot največji mesar v tem delu Evrope potrebuje tudi slovenski trg, če hoče biti rentabilen, zato bi slovenske dobavitelje postopno izrinjali iz Mercatorja,« svari Izidor Krivec.
Prašičereja še naprej usiha
Slovenija je že zdaj dodobra preplavljena s tujim mesom, zlasti svinjskim. Prašičerejec Pieter Knap iz Nizozemske, ki dela za podjetje Genus Pic, pravi, da imata od evropskih držav najmočneje razvito prašičerejo Nemčija in Španija. Sta tudi edini, ki proizvodnjo povečujeta in svinjino na veliko izvažata – tudi v Slovenijo. Veliki izvoznici sta tudi Danska in Nizozemska. V Sloveniji se z rejo prašičev ukvarja 26.000 kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2010 redila 380.000 prašičev ali v povprečju 14 živali vsaka. To je krepko pod evropskim povprečjem, ki v EU25 znaša 400 živali na kmetijsko gospodarstvo.
Peter Polanič, predsednik uprave murskosoboške Panvite, ki je poleg Ihana tudi največji rejec prašičev pri nas, poudarja, da so lani v slovenskih klavnicah zaklali vsega 226.000 prašičev, v najboljših letih pa okoli 680.000. »Še leta 2006 smo imeli več kot 110.000 prašičev, lani le še 63.000, saj z rejo ustvarjamo le izgubo,« pravi Polanič. In kje bo slovenska prašičereja čez pet let? »Če se bo nadaljeval sedanji trend, je ne bo več.«
