Sanacija Merkurja, ki bi omogočila ohranitev zdravega jedra nakelske skupine in najmanj 1600 delovnih mest, bo očitno do zadnjega visela v zraku. Potem ko je večina upnikov že soglašala z novim načrtom finančnega prestrukturiranja, Hypo Leasing pa naj bi pristal tudi na znižanje najemnin in podaljšanje ročnosti odplačevanja obrokov za slovenske trgovske centre, ključnega soglasja nakelski trgovec še nima.
Za potrditev postopka ponovne prisilne poravnave namreč Merkur najkasneje do 20. marca nujno potrebuje tudi soglasje vseh bank, ki so mu po začetku prve prisilne poravnave odobrile 36 milijonov evrov sindiciranega posojila. To posojilo bi Merkur odplačal v celoti, vendar bi glavnico začel odplačevati šele po dveh letih, zadnji obrok pa šele čez 12 let. Doslej so po neuradnih informacijah na te pogoje pristale že vse banke z izjemo Banke Koper, ki je v Merkurju nasedla s 24 milijoni evrov.
Da še niso pristali na spremembo pogojev pri odplačilu sindiciranega posojila (njihov delež znaša okoli štiri milijone evrov), nam je potrdil tudi podpredsednik uprave Banke Koper Igor Kragelj, ki pa kljub temu zatrjuje, da podpirajo sanacijo nakelskega trgovca. »Že decembra lani smo potrdili nov načrt finančnega prestrukturiranja Merkurja, toda pred podpisom sprememb pogojev sindiciranega posojila potrebujemo tudi soglasje matične banke v Milanu,« nam je povedal Kragelj. Prepričan je, da bodo odgovor italijanske lastnice dobili pravočasno.
Toda po neuradnih informacijah soglasje Intese San Paolo dejansko ni problem, temveč naj bi si v Banki Koper z zavlačevanjem zgolj poskušali izboljšati svoja pogajalska izhodišča pri dogovarjanju z drugimi bankami. Ker naj bi v Merkurju in nekaterih bankah že preučevali, ali je pri lanskoletnem zasegu 45-odstotnega deleža Big Banga prišlo do kršitve zakona o izvršbi in zavarovanju, naj bi v Banki Koper želeli jasna zagotovila, da tega posla ne bodo izpodbijali. Pri nadaljnji preprodaji Big Banga (zastavno pravico na preostalem 55-odstotnem deležu ima NLB) si Banka Koper lahko obeta zelo visoko premijo. Čeprav je izklicno ceno za delež v Big Bangu določila pri 2,2 milijona evrov, ga je nato, ko se na dražbi ni pojavil noben investitor, Banka Koper kupila za vsega nekaj deset tisoč evrov. Za primerjavo omenimo, da Big Bang na letni ravni ustvari okoli sto milijonov evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), v začetku lanskega leta pa je imel najetih le za okoli šest milijonov evrov posojil. Big Bang bremeni tudi za okoli devet milijonov evrov poroštev, s katerimi sta NLB in NKBM zavarovali del svojih posojil Merkurju. Ta poroštva naj bi sicer v kasnejši fazi Družba za upravljanje terjatev bank, na katero sta NLB in NKBM prenesli svoje terjatve do Merkurja, pretvorila v kapital Big Banga.
Z zavlačevanjem naj bi v Banki Koper želeli omejiti tudi svoje sodelovanje pri dokapitalizaciji novoustanovljene družbe Merkur nepremičnine. Na to družbo namreč nameravajo poleg trgovskih centrov v Sloveniji (te bi v najem vzela Merkur trgovina) prenesti tudi za 112 milijonov evrov posojil, v naslednji fazi pa bi banke slabih 50 milijonov evrov posojil pretvorile v kapital družbe. Toda v Banki Koper naj bi se sedaj želeli pogoditi, da pri tej dokapitalizaciji bodisi ne bi sodelovali bodisi bi sodelovali zgolj v simboličnem znesku. Banka Koper je sicer med najslabše zavarovanimi upnicami Merkurja, saj ima svoje terjatve zavarovane zgolj s trgovskim centrom na Viču v Ljubljani ter z manjšim paketom delnic Gorenjske banke, ki ga je prav tako že zasegla.