Masleša, ki se je s sodelavci z Vrhovnega sodišča udeležil današnje seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je dejal, da se je treba odpirati preostalim sistemom v družbi, saj velikokrat "govorijo drug mimo drugega". V javnosti se namreč po njegovih besedah stalno ponavlja teza, da je sodstvo neodzivno, okostenelo in si ne želi sprememb, vendar temu ni tako.

Lani je v slovenski sodni sistem pripadlo več kot milijon novih zadev, nekaj je ostalo tudi še starejših zadev, sodstvo pa mora zdaj razrešiti približno 1,7 milijona zadev, je pojasnil. Teh se z obstoječimi kadrovskimi viri po njegovem mnenju ne da rešiti, zato si je Vrhovno sodišče zastavilo prioritete njihovega reševanja.

Med prioritetami je ureditev področja izvršb

"Ugotovili smo, da so se problemi nakopičili, predvsem je veliko starih zadev. Z nekaterimi ukrepi pa se da bistveno izboljšati njihovo reševanje," je dejal. Med prioritetami je izpostavil ureditev področja izvršb, saj je to po njegovih besedah popolnoma neobvladljivo, in najtežjih kazenskih zadev.

Masleša je v razpravi s člani upravnega odbora poudaril, da se pravna država ne začne na sodiščih, temveč je to stvar širše kulture, tudi nadzornih svetov in ponarejenih spričeval. "Sodstvo je tukaj, da razsodi, ne da odkriva in preganja kriminal," je poudaril. Sodišča si morajo po njegovih besedah ugled pridobiti predvsem s svojim delom. "Če je neko število sodb, ki so evidentno udarile mimo, je to bumerang za nas," je dejal.

Na vprašanje o zastaranju kaznivih dejanj v zadevi Zbiljski gaj je Masleša dejal, da analize konkretnega primera še ni prišlo, se pa o tem dogovarjajo z ljubljansko pravno fakulteto. Po njegovem mnenju bi bile take analize nujne, vendar pa je to nerealno pričakovati glede na finančne vire sodišč. "Kar se tiče te in podobnih zadev, nimamo nobenega obrambnega mehanizma, temveč moramo skloniti glavo in požreti kritike," je dejal.

Masleša je na očitke nekaterih članov odbora, da so sodišča kriva za razmere v gospodarstvu, dejal, da ne gre krivca iskati le v sodiščih. "Tudi ostali deležniki ne sprejmejo svojega deleža odgovornosti," je poudaril.

Hribar Milič: Gospodarstvo potrebuje sodni sistem, ki bo zagotovil učinkovit pregon gospodarskega kriminala

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dejal, da sta pravna država in razvito gospodarstvo v medsebojni povezavi in delujeta z roko v roku. GZS si zato po njegovih besedah prizadeva za prenovo sodnih procesov, odpravo sodnih zaostankov in preprečevanje izigravanja upnikov, saj bo to omogočilo boljše gospodarstvo. "Gospodarstvo potrebuje tudi sodni sistem, ki bo zagotovil učinkovit pregon gospodarskega kriminala," je poudaril Hribar Milič.

"Gospodarski sodniki in subjekti imamo en skupen cilj, to je v okviru zakonitosti čim hitreje rešiti zadeve," je poudaril vodja gospodarskega oddelka Vrhovnega sodišča Vladimir Balažic. Delo sodnikov se po njegovem mnenju ne sme ocenjevati zgolj po številu rešenih zadev, saj bi to pomenilo, da bi sodniki najprej reševali najlažje zadeve.

Gospodarski sodniki namreč samo 25 odstotkov zadev rešijo s sodbami. "To je nevzdržno," je poudaril Balažic. Sodnikom gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča se zato v dveh poskusnih letih delo ne bo ocenjevalo na ta način.

Med gospodarskimi spori je veliko predvsem sporov majhne vrednosti, ki sicer tečejo hitreje in so enostavnejši, zato so se po Balažicevih besedah odločili, da bodo takšne primere pod vodstvom sodnikov reševali strokovni sodelavci. "Leta 2012 se je za 37 odstotkov povečalo število takšnih rešenih zadev, bistveno se je povečalo predvsem število zadev rešenih s sodbo," je poudaril Balažic.