POP TV je v nedeljo poročal, da je NLB prek slamnatih podjetij mariborske nadškofije izgubila sedem milijonov evrov v Bosni in Hercegovini. Po poročanju televizije to razkrivajo dokumenti, v katerih je lastnik podjetja FORŠ Andrej Mesarec, sicer zaposlen na nadškofiji, uradno potrdil, da je svoje ime zgolj posodil za mahinacije po celem svetu.
Prevzem podjetij pod prisilo
Mesarec je nedavno stečajni upraviteljici podal izjavo, da o poslovanju stečajnega dolžnika ne ve nič, saj naj bi odločitve o poslovanju podjetja sprejemali drugi, pri tem pa je naštel osebe iz Zvona, je poročal POP TV. Kot je poročala televizija, neuradno že nekaj časa krožijo informacije, da so v nadškofiji zaposlene praktično prisilili, da so prevzemali podjetja.
Kot so v današnjem odzivu, objavljenem na spletni strani Slovenske škofovske konference, pojasnili v mariborski nadškofiji, škofijski gospodarski svet, katerega članstvo sestavljajo tudi škofje in duhovniki, »ni nikoli obravnaval ali potrdil izvajanja goljufivih poslovnih mahinacij in malverzacij po svetu, skrivaškega plasiranje denarja po tujih bankah, prisiljevanja zaposlenih v prevzemanje podjetij in zlorabe evropskih sredstev oziroma zavajanja pristojnega ministrstva«.
Odgovornost na poklicno imenovanih in strokovno usposobljenih članih uprav
Odgovornost za zakonito in ekonomično načrtovanje, izvajanje in nadzorovanje posameznih poslov gospodarske dejavnosti nadškofije je tako »bila vedno postavljena na poklicno imenovane in strokovno usposobljene člane uprav in nadzornih svetov samostojnih in avtonomnih gospodarskih družb oziroma podjetij,« so navedli.
Ob tem na nadškofiji poudarjajo, da dejavno sodelujejo s pristojnimi državnimi organi pri preverjanju pravilnosti in zakonitosti poslovanja gospodarskih družb oz. podjetij v lasti škofij in drugih cerkvenih pravnih oseb.
Ugotavljanje disciplinske, odškodninske in kazenske odgovornosti
Skupaj s pristojnimi državnimi organi si bodo predstavniki Cerkve v Sloveniji, kot napovedujejo, »še naprej prizadevali, da bi bile negativne posledice neuspelega poslovanja gospodarskih družb oziroma podjetij v lasti škofij in drugih cerkvenih pravnih oseb čim manjše in čim manj nepravično oziroma neenakopravno porazdeljene in da se bodo zoper morebitne odgovorne osebe v najkrajšem času začeli postopki ugotavljanja disciplinske, odškodninske in kazenske odgovornosti«.
Na nadškofiji so sicer pojasnili še, da je bil v zvezi z zlorabo evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava tedanji nadškof pomočnik Stres seznanjen le s krovnim dogovorom o sodelovanju med Nadškofijo Maribor in Vegradom, »ki je z vidika postopka in zakonitosti neoporečen«.
O evropskih sredstvih Stres ni vedel nič
Hkrati so zavrnili trditev, da bi bil o zavestnem zavajanju ministrstva, da bi dobili evropska sredstva, obveščen tudi Stres. »Informacija, da bi to trdila obdolženec in njegov odvetnik, je prav tako neresnična in zavajajoča, kar je razvidno iz zapisnika zaslišanja«.
Na nadškofiji so ob tem ponovno poudarili, da »škofje ordinariji nikoli niso odredili ali kadar koli odobrili očitanih poslov, ki naj bi privedli do oškodovanja Nove ljubljanske banke in nepravilne porabe evropskih sredstev«.
