Zadnja leta so na finančnih trgih izbruhnili številni škandali, v katerih so osrednjo vlogo odigrale velike svetovne banke. Ena od njih je JP Morgan Chase, največja v ZDA, ki je bila izdajateljica slovenskih obveznic v vseh ameriških izdajah, tudi v skrivnostni zaprti izdaji novembra lani.
JP Morgan Chase je sodeloval tako pri manipulacijah z obrestnimi merami in cenami zlata kot z izvedenimi finančnimi instrumenti, zdaj pa buri duhove s svojim edinstvenim sistemom zaračunavanja provizij pri trgovanju s tveganimi posojili, kar izjemno jezi nemočne manjše konkurente na Wall Streetu, in to že vse od 80. let prejšnjega stoletja.
Na spletnem poslovnem portalu Bloomberg so razkrili, da JP Morgan Chase še danes zaračunava 3500 dolarjev provizije pri prodaji tveganih posojil oziroma posojil z vzvodom (ang. junk loan ali leveraged loan). Stranke, ki trgujejo z ameriško banko, so oproščene te provizije, vsi drugi nimajo te »sreče«. Na primer, če finančna družba kupi nekaj milijonov dolarjev vredno posojilo, ki ga upravlja JP Morgan Chase, in ga želi nato razdeliti med tri svoje sklade, mora največji ameriški banki plačati skupno 10.500 dolarjev. Marsikdo bi rekel drobiž za banko, ki je od leta 2007 za kar 55 odstotkov, na več kot 2400 milijard dolarjev, okrepila svojo bilančno vsoto. Vendar se provizije na trgu tveganih posojil, ki je krepko večji od 1000 milijard dolarjev, hitro seštevajo in nanesejo lepo vsoto. Kolikšna je, ni znano, saj bankam tovrstnih podatkov ni treba razkriti.
Še pomembnejša funkcija provizije je omejevanje dobičkov konkurentov in ohranjanje dominantnega položaja na trgu tveganih posojil, ki je vlagateljem v petih letih do konca januarja letos prinesel 81-odstotni donos. Večina finančnih institucij namreč raje posluje z JP Morgan Chase, kot da bi plačali 3500 dolarjev na transakcijo. Ob tem je novinarjem Bloomberga v pogovorih z 12 finančniki na Wall Streetu uspelo izvedeti, da trgovci ostajajo zvesti največji ameriški banki tudi zaradi strahu pred izgubo bodočih poslov. Na finančnem trgu ZDA je zaradi politike centralne banke Federal Reserve obilica poceni denarja, vlagatelji pa so ob nizkih donosih na obvezniških trgih lačni donosnejših naložb. Tvegana posojila, ki prinašajo tudi petodstotni letni donos, so zato vse bolj priljubljena, samo lani je vrednost transakcij presegla 517 milijard dolarjev, kar je le tri milijarde dolarjev manj od vrhunca leta 2007. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da je JP Morgan Chase tudi ena največjih svetovnih izdajateljic državnih in predvsem korporativnih obveznic. Lani je izdala skoraj sedem odstotkov od skupno 3300 milijard dolarjev vrednih izdaj obveznic podjetij. Prav tako je bila banka lani največja upravljalka sindiciranih posojil v ZDA.
JP Morgan Chase, ista institucija, ki se goreče bori proti davku na finančne transakcije, tudi sama pobira neke vrste »davek« na nezvestobo svojih strank. Zakaj si lahko to privošči? Trg tveganih posojil ni enak trgu tveganih obveznic, ki je nasprotno od prvega strogo reguliran. To je posledica finančnih zakonov, sprejetih neposredno po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja, ko tveganih posojil regulatorji niso obravnavali kot vrednostne papirje. Takrat je namreč šlo le za zasebne posle oziroma transakcije med eno banko in enim posojilojemalcem. Ker je ameriška vlada že nadzirala banke, se zakonodajalcem ni zdelo potrebno pisati dvojnih zakonov za obveznice in posojila. Danes je položaj precej drugačen. Podjetjem redko posoja ena banka, banke pa nato s posojili tudi trgujejo. In prav šibka regulacija je po mnenju mnogih strokovnjakov razlog za krizo v bančnem sektorju, ki jo je omogočila nenadzorovana rast kompleksnih izvedenih finančnih instrumentov, ki jih znajo dobro upravljati le največji mojstri.