Več okoliščin kaže na to, da se je teren za »Operacijo Elektrooptika« začel pripravljati že nekaj mesecev pred izvršbo, s katero je podjetju Atractor Project Management z računa družbe uspelo dvigniti milijon evrov.
Zadnje dni lanskega leta, še v času vlade Janeza Janše, je tako nadzorni svet Elektrooptike na čelo družbe namesto Matjaža Lukača, ki že več let vodi tudi upravo Fotone, imenoval Gregorja Jezo. Po naših informacijah so neznanci že februarja vdrli v poštni nabiralnik Elektrooptike na njenem naslovu v Stegnah v Ljubljani. Ker naj bi nabiralnik ostal poškodovan še več mesecev, družba domnevno prav zato ni prejemala pošte. Jeza naj bi vlom sicer prijavil policiji, a ni jasno, kdaj je to storil.
Vlom v nabiralnik in zapadli depoziti
»Odprt« nabiralnik je Atractor Project Managementu močno olajšal izvršbo. Nanjo se namreč Elektrooptika sploh ni pritožila, ker da zanjo sploh ni vedela, zato še vedno ni natančno jasno, kateri dokument je podjetje iz Londona sodišču predložilo kot dokaz za obstoj terjatve. O kakršni koli terjatvi Atractor Project Managementa do Elektrooptike »ničesar ne ve« niti Lukač. »S tem se v zadnjih letih zagotovo nismo ukvarjali,« nam je dejal.
A nenavadnih podrobnosti je še kar nekaj. Iz letnega poročila Elektrooptike za leto 2012 je razvidno, da je imela družba na zadnji dan lanskega leta ves denar naložen na depozitih. 850.000 evrov je tako razdelila med tri banke: Hypo Alpe Adria Bank, SKB in Volksbank. Kako je torej mogoče, da je »orionovcem« ta denar uspelo zaseči z izvršbo na računih, ki jih ima Elektrooptika pri dveh drugih bankah, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in Abanki? Medtem ko Jeza pojasnil »zaradi interesa preiskave« ne želi dajati, je edina logična razlaga, da Jeza kmalu po tistem, ko je prevzel krmilo Elektrooptike, kratkoročnih depozitov ni podaljšal. Denar družbe je tako očitno pustil na njenih tekočih računih. Zakaj depozitov ni podaljšal, ni znano, še posebej ob dejstvu, da družba nima prihodkov iz poslovanja.
Stečaj Elektrooptike bi odprl pot do njenih terjatev
Toda nesporno drži, da je s tem (ne)hote Atractor Project Managementu, ki naj bi ga zastopal odvetnik iz Maribora, odprl pot do izvršbe. Ta je obenem blokirala transakcijski račun Elektrooptike pri NKBM in s tem ogrozila tudi obstoj družbe. Prav tu bi se lahko morda skrivalo novo ozadje »Operacije Elektrooptika«. Če bi družba namreč padla v stečaj, bi morala po likvidacijski vrednosti, torej poceni, prodati edino svoje večje premoženje: 6,3 milijona evrov vredno terjatev, ki jo je imela Fotona zaradi poslov v Siriji do nekdanje jugoslovanske družbe Jugoimport SDPR, prek katerega je bivša država izvažala vojaško opremo.
»Lahko le potrdim, da sem vložil kazenske ovadbe zaradi suma goljufije,« je bil včeraj skop z izjavami Jeza, pri čemer smo neuradno izvedeli, da je ovadbo dejansko vložil nadzorni svet. Njegov predsednik Franc Jurij Tasič komentarjev ni želel dajati.
Tudi sicer je težko verjeti, da je »orionovcem« milijonski ulov uspel na suho. Atractor Project Management, ki je zaslovel v aferi Orion kot največji lastnik omenjenega posojilodajalnega podjetja, je namreč po zadnjih dostopnih podatkih iz Velike Britanije kapitalsko prazno podjetje. Njegova uradna lastnika sta nekdanja prokuristka Oriona Barbara Podlogar in britansko podjetje Caterpiller, ki ga obvladuje Aleš Alojzij Rus, nekoč drugoobtoženi v zadevi Orion. Oba sta se v zadnjih letih ukvarjala z likvidiranjem in »umikanjem« podjetij iz Slovenije. V mreži lastniško in poslovno prepletenih družb iz več držav in njihovih zastopnikov so tako izginjala podjetja iz kroga propadlega medijskega mogotca Dela Revij Mateja Raščana, lastnika več gradbenih podjetij Roka Furlana, mariborskega poslovneža Samida Osmanovića, čigar podjetja NLB dolgujejo skoraj 60 milijonov evrov itd.
Vodijo sledi do Nove Zelandije?
Vprašanje, kdo je tokrat storitve Atractor Project Managementa najel za napad na Elektrooptiko, za zdaj ostaja brez odgovora. Omeniti pa velja, da je znesek izvršbe po naših podatkih domala enak višini terjatve, ki naj bi jo imelo do Elektrooptike srbsko podjetje Zastava oružje. Omenjeno terjatev je leta 2008 po naših podatkih odkupila družba Global Investments Group (GIG). Ta je do svoje likvidacije uradno domovala na Novi Zelandiji, a ima močan slovenski pridih. Njen (so)lastnik je bil namreč poslovnež Anton Kuhar, GIG pa je od Preventa Globala v času, ko ga je vodil Jože Kozmus, med letoma 2004 in 2007 za projekt laserskih kartic, ki ga zdaj preiskujejo kriminalisti, prejel kar 24 milijonov evrov nezavarovanih posojil.
Ali je torej terjatev, katere nakup je v zlatih časih financiral Prevent Global, iz likvidacijske mase novozelandske družbe našla pot do »orionovcev«, in če, kako se je to zgodilo, nam pri Kuharju včeraj ni uspelo preveriti.
