Nato je povzel, kaj se je dogajalo z dovoljenji in gradnjo te male hidroelektrarne, proti kateri so povzdignili glas ne le civilna družba, temveč tudi poslanci državnega zbora.

Problem je očitno (bil) to, da sta naložbenika leta 1991 in 1992 dobila vsa potrebna dovoljenja za gradnjo male HE, da območje ni bilo zavarovano in da bi v primeru, če bi država (MOP) zahtevala vrnitev tega območja v prejšnje stanje, tožbo izgubila. Še lani pred volitvami so na okoljskem ministrstvu skušali doseči dogovor, da bi se naložbenika za odškodnino 16 milijonov tolarjev za samo gradnjo male hidroelektrane in 34 milijonov tolarjev dobička od proizvodnje elektrike v določenem časovnem obdobju, kar je izračunal izvedenec, odpovedala mali hidroelektrarni, vendar sta to zavrnila.

Tako bosta na podlagi strokovnih ocen Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je to območje ocenil kot naravovarstveno najvrednejši del zgornje kolpske doline, za redek primer ohranjenega potoka, ki zaradi svojih danosti omogoča obstoj redkih in tudi nekaterih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki jih v Sloveniji redko ali sploh ne najdemo, v kratkem lahko podpisala koncesijsko pogodbo za izkoriščanje vode, za kar bo država dobila okrog 80.000 tolarjev na leto.

Zavarovanje 2,84 kvadratnega kilometra velikega območja bo v naslednjih dveh letih, ko naj bi vlada tu ustanovila regijski park Kočevsko-Kolpa, preprečilo posege, ki bi imeli za posledico zmanjšanje sedanje biotske raznovrstnosti, zmanjšanje ali uničenje biotopa in podobno... Prvi naravovarstveni predlog za ta del kolpske doline je po podatkih MOP star že skoraj 40 let, vendar so ga zavarovali šele zdaj.