Pomanjkljiv odlok

Po ureditvah kadrovskih zadev in nekaj hitro zaključenih točkah dnevnega reda se je razvila razprava zaradi osnutka odloka o koncesiji za vzdrževanje občinskih cest. Pavel Klavs je predstavil osnutek odloka, ki predvideva podelitev koncesije s pomočjo javnega razpisa za dobo dvajsetih let, koncesionar pa bi sredstva dobival iz mestnega proračuna. V okvir dela gospodarske javne službe, ki bi dobila koncesijo, bi spadalo redno vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije in urejanje semaforskega sistema. Služba bi poskrbela tudi za vzdrževanje vegetacije in cestnih objektov, prevzela pa bi še dejavnosti zimske službe. Za vse to naj bi skrbelo okoli 200 zaposlenih, ki jih predvideva osnutek odloka. Svetniki in svetnice so osnutek sprejeli, vendar so se strinjali, da je treba do sprejetja odlok še pošteno izpopolniti.

Nadaljevali so z osnutkom odloka o urejanju javne razsvetljave. Dejavnosti, ki jih sicer že 50 let opravlja podjetje Javna razsvetljava, bodo osvetljevanje občinskih cest, javnih zelenih površin in pročelij stavb, poleg tega pa še ambientalna razsvetlitev in okrasna osvetlitev. Svetniki so sklep sprejeli. Na to se je vezala naslednja točka dnevnega reda, saj je šlo za osnutek odloka o podelitvi koncesije za urejanje javne razsvetljave. S sprejetjem te točke so mestni svetniki in svetnice potrdili osnutek odloka, da bo na javnem razpisu za naslednjih dvajset let z možnostjo podaljšanja za dodatnih deset let izbran koncesionar, ki bo še naprej financiran iz mestnega proračuna. Svetniki in svetnice so sprejeli tudi osnutek odloka o občinskem lokacijskem načrtu za urejanje vzhodnega dela Podutika, s čimer so podprli gradnjo od 120 do 140 novih stanovanj na tem območju.

Še enkrat večji Mercator v Šiški?

Načelnik oddelka za urbanizem Igor Jurančič je v zvezi z osnutkom odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del območja, na katerem je že Mercatorjev trgovski center, pojasnil predlagane spremembe, če bi potrdili Mercatorjeve želje po širitvi.

Najprej bo treba rekonstruirati Ulico Jožeta Jame in Cesto Ljubljanske brigade, pa peš hodnike, kolesarske poti in podhod. Bruto površina predvidenih novogradenj je nekaj več kot 17.000 kvadratnih metrov, tako da bo skupna površina centra po novem skoraj 32.000 kvadratnih metrov. Predvidene so trgovine v več etažah - moda, šport, programi za mlade, trgovina s pohištvom, gostinski lokal, banka, pošta, predstavništva... V vzhodnem delu obstoječega centra naj bi se povečala trgovina z živili in vrtni center, parkirnih mest - skupaj s parkirišči ob centru in podzemnimi garažami - pa naj bi bilo po novem skupaj 900.

V razpravah so svetnice in svetniki zelo velikokrat primerjali odločanje o Mercatorjevi širitvi z odločanjem o Sparovem večnamenskem centru. "Vsak papir, ki pride iz oddelka za urbanizem, za seboj skriva špekulacijo!" je bil oster Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) in nadaljeval: "Kje je problem? V dokumentu piše, da projekt ne bo imel finančnih posledic za mestno občino - oprostite, to je čista laž."

Še bolj dramatično je razpravo začel Dimitrij Kovačič (SDS): "Kljub grožnjam svetniškega kolega bom razpravljal. `Si nadzorovana oseba. Boš že še dobil svoje!` mi je grozil." Nato je ocenil, da je osnutek slabo pripravljen, da ima številne pomanjkljivosti, predvsem glede umeščenosti v prostor in spremljajoče prometne ureditve.

Nekaj pred enaindvajseto uro so po koncu razprave kljub več kot 30 navzočim svetnicam in svetnikih na zahtevo Dimitrija Kovačiča ugotavljali navzočnost in s tem sklepčnost. Ker jih je navzočnost prijavilo zgolj 22, so na zahtevo Slavka Slaka (LDS) ugotavljali navzočnost poimensko. Ker večina opozicijskih svetnikov ni želela prijaviti navzočnosti, je to pomenilo, da mestni svet ni bil več sklepčen, zato so sejo prekinili.