Avstrijska bančna skupina Hypo Alpe-Adria-Bank se je prerinila na prvo mesto problemov naše severne sosede. Tam bo vsaj do konca meseca, ko se bo vlada odločila za način postopne ukinitve banke. Kljub različnim mnenjem o tem, kako se spopadati z večmilijardno goro slabih terjatev, se večina strokovnjakov strinja, da za Avstrijo ni poceni izhoda. V ekstremnem scenariju bi morala dunajska vlada začeti snovati celo nove varčevalne ukrepe.
Guverner avstrijske centralne banke (ÖNB) Ewald Nowotny je v nedeljo opozoril, da bo podržavljena bančna skupina Hypo, del katere je tudi slovenska banka Hypo Alpe-Adria-Bank, letos znova potrebovala pomoč. Skupno je prejela že 4,8 milijarde evrov državne pomoči, letos pa naj bi potrebovala tudi do 3,6 milijarde evrov. Avstrijo bi to nemudoma pahnilo v prepovedano območje – javnofinančni primanjkljaj bi se dvignil nad tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Kakšno breme za davkoplačevalce bo na koncu pomenil postopek ukinjanja bančne skupine, je odvisno od načina spoprijemanja s slabimi posojili. Če je avstrijski finančni minister Michael Spindelegger odprt za vse možnosti, vključno s stečajem skupine Hypo, ki bi pomenil visoke izgube za vlagatelje, skupina strokovnjakov pod vodstvom Nowotnyja svetuje previdnost in ustanovitev posebne slabe banke.
Tu se že lahko pojavi prva težava. In sicer mora z ustanovitvijo slabe banke soglašati Bayerische Landesbank, nekdanja lastnica skupine Hypo. Ta ima v njej še za 2,3 milijarde evrov likvidnostnih sredstev. Druga težava so visoki stroški. Slaba banka naj bi v enem letu povečala javnofinančni primanjkljaj za 1,2 odstotne točke, kar je preveč za okus Bruslja. Celotni projekt ukinjanja skupine Hypo bi po Nowotnyjevem scenariju državo stal okoli 17,8 milijarde evrov. Toliko toksičnega premoženja naj bi bilo prenesenega na slabo banko in za prav toliko naj bi se povečal javni dolg države. Zadolženost Avstrije, ki je imela še leta 2012 74 odstotkov BDP ali 206 milijard evrov javnega dolga, bi se tako v kratkem približala 80 odstotkom BDP. Kljub temu je Nowotny prepričan, da bančne težave ne bodo imele bistvenega vpliva na bonitetno oceno Avstrije.
Zanimivo je bonitetna agencija Moody's ravno na zadnji dan februarja letos spremenila oceno gibanja bonitete Avstrije iz stabilne v negativno, kar ne more pomeniti nič dobrega za Dunaj. Bonitetna agencija Standard & Poor's (S & P) pa je le nekaj dni kasneje zagrozila, da bi morebitni stečaj skupine Hypo, v kateri ni več avstrijske enote, ki je bila ob koncu preteklega leta za 65 milijonov evrov prodana indijski družbi Anadi Financial Holdings, lahko povzročil kaos v avstrijskem bančnem sistemu. To bi pomenilo najmanj eno do dve stopnji nižje bonitete največjih avstrijskih bank Erste Group, Bank Austria in Raiffeisen.
Minister Spindelegger ostaja miren in si še naprej pušča odprtih več poti za reševanje težav skupine Hypo. A tako kot pri slabi banki tudi pri stečaju obstajajo čeri. Skupina strokovnjakov pod vodstvom Nowotnyja naj bi ugotovila, da ni zakonske podlage za prenos bremena likvidacije na lastnike obveznic. Potem so tu še sporna jamstva za posojila, ki jih je banki v času Jörga Haiderja izdala Koroška in s pomočjo katerih je skupina Hypo nenadzorovano rasla. Teh je za kar 12,5 milijarde evrov in v primeru stečaja bi jih morala koroška vlada v celoti poravnati. Ob dejstvu, da ima Koroška približno dve milijardi evrov letnega proračuna, bi to vodilo v bankrot najjužnejše avstrijske regije – dogodek, ki ga avstrijska zakonodaja ne predvideva. Kakšno vlogo bi morala v tem primeru odigrati Avstrija, je tako stvar burne debate. Nekateri zagovarjajo bankrot, saj naj bi videz strogega vladarja prispeval k ugledu Avstrije na finančnih trgih, spet drugi, med njimi tudi Nowotny, svarijo pred kaosom. Strokovnjaki ÖNB so namreč izračunali, da bi nenadzorovana likvidacija banke Dunaju prinesla 15 do 16 milijard evrov neposrednih stroškov, ki bi ob negativnem šoku za bančni sistem in gospodarstvo še drastično narasli.