Leta 2015 bomo zadovoljili Bruselj, a bomo živeli slabše

Umar poslabšal pričakovanja za prihodnje leto

Četudi bo državi uspelo izpolniti pričakovanja Bruslja, pa ta očitno ne bo zadostila pričakovanjem ljudi. Osredotočanje na javnofinančno konsolidacijo in sanacijo bančnega sistema bo namreč tudi v prihodnjih dveh letih zahtevalo žrtve. Gospodarska rast prihodnje leto ne bo upadla zgolj za 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ampak se bo zmanjšala za 0,8 odstotka, medtem ko naj bi leto pozneje dosegli skromno, 0,4-odstotno rast. Število brezposelnih bo tudi v prihodnjih dveh letih vztrajalo na okoli 120.000, kar je okoli 10.000 več kot lani, razpoložljiv dohodek prebivalstva pa se bo najverjetneje dodatno znižal. Tako razkriva poročilo Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o jesenski napovedi, ki jo bodo uradno predstavili danes.

»Letos se bo zaposlenost zaradi padca gospodarske aktivnosti in visokega prehoda v neaktivnost v začetku leta občutno zmanjšala, njeno zmanjšanje pa pričakujemo tudi prihodnji dve leti,« je Umar zapisal v jesenski napovedi, ki smo jo pridobili v uredništvu in nosi oznako interno. Prvič se bo letos zaradi javnofinančnih omejitev po podatkih Umarja zaposlenost znižala tudi v sektorju država. A po besedah ministra za finance Uroša Čuferja za zdaj – vsaj dokler gospodarstvo ne bo sposobno zagotoviti novih delovnih mest – ne gre pričakovati drastičnih posegov v število zaposlenih v javnem sektorju. Pojasnil je, da v položaju, ko zasebni sektor gospodarstva ne funkcionira polno, javni sektor ne more biti tisti element, ki pretirano dostavlja ljudi na trg dela, saj na drugi strani ni nikogar, ki bi te ljudi zaposloval.

Realna rast plač ostaja negativna vse do leta 2015, se bodo pa te v javnem sektorju predvidoma zniževale bolj kot v zasebnem. Razpoložljivi dohodek prebivalstva ne bo padal zgolj zaradi zmanjševanja zaposlenosti, realnega nižanja plač in že sprejetih javnofinančnih ukrepov, ki med drugim ne dopuščajo usklajevanja pokojnin in socialnih transferjev z inflacijo. V Umarju namreč predvidevajo, da krčenje izdatkov, ki ga je vlada napovedala v programu stabilnosti, ni končano in posledice dodatnega krčenja bo poleg investicijske dejavnosti znova nosilo prebivalstvo.

Ob vsem navedenem zasebna potrošnja pričakovano ostaja glavni zaviralec gospodarske rasti, medtem ko predstavlja svetlo izjemo še naprej izvoz. A okrevanja gospodarske aktivnosti ne bo vse do uresničitve pričakovanih premikov pri konsolidaciji javnih financ in stabilizaciji razmer v bančnem sektorju. Ob tem velja omeniti, da po napovedih Umarja učinkov sanacije bančnega sistema ni pričakovati pred letom 2015. Negotovosti pa ne predstavlja zgolj večkratni odmik od začetka sanacije bančnega sistema, ki se je z začetka poletja najprej prestavil na jesen, zdaj pa na konec leta. V Umarju ob negotovosti finančnih učinkov že sprejetih ukrepov namreč pogrešajo tudi nedorečenost dodatnih ukrepov.

Sprejem morebitnih dodatnih ukrepov, če se obstoječi ne bi izkazali za zadovoljive, je Sloveniji sicer naložila že evropska komisija. Ta bo predloga proračunov za prihodnji dve leti prejela do 15. oktobra, svoje mnenje pa povedala do konca novembra. Kot je po včerajšnji seji vlade pojasnil finančni minister, je cilj proračunov za prihodnji dve leti izravnati prihodke in odhodke do leta 2017. Prihodnje leto naj bi prihodki proračuna tako dosegli 8,6 milijarde evrov, je pa v višini 205 milijonov evrov vključen tudi davek na nepremičnine, čeprav vlada predloga zakona še ni posredovala v državni zbor. Odhodki so v višini 9,64 milijarde evrov, kar je 322 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu, pri čemer pa niso upoštevana sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je vladi naložilo ustavno sodišče. »Jasno je, da izplačilo ne bo moglo iti na račun povečanja primanjkljaja ali zvišanja davkov,« pravi Čufer. Leto kasneje bodo proračunski prihodki po pričakovanjih enaki, odhodki pa nekoliko nižji. Cilj je proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižati pod 3,3 odstotka BDP, leto kasneje pa pod 2,5 odstotka BDP. Čufer je proračunske dokumente označil za stabilizacijske, ki prinašajo potrebno fiskalno konsolidacijo tako, da čim prej pridemo do gospodarske rasti.

Zmeda z izdatki za sanacijo bank

Letos bo javnofinančni primanjkljaj po podatkih statističnega urada (Surs) znašal 5,7 odstotka BDP ali 1999 milijonov evrov, medtem ko naj bi javni dolg presegel 22 milijard evrov in dosegel že 63,1 odstotka BDP. Številko javnofinančnega primanjkljaja, ki je za skoraj 550 milijonov evrov višja od lanske, pa spremljajo številne neznanke, povezane s procesom reševanja bank. Cena sanacije bank, ki lahko požene primanjkljaj v nebo ali prisili državo v iskanje mednarodne finančne pomoči, bo odvisna od rezultatov obremenitvenih testov, predvidoma znanih do začetka decembra.

Da bi bila zmeda popolna, je z ministrstva za finance na sedež Sursa prišla najnovejša napoved o izdatkih za dokapitalizacijo bank. Če je imela država za dokapitalizacije bank rezerviranih 1,2 milijarde evrov, naj bi letos za tovrstne operacije namenili »le« 620 milijonov evrov. To pomeni, da je za dokapitalizacije bank do konca leta na voljo le še slabih 180 milijonov evrov, saj je konverzija obveznic Co-Co NLB in NKBM proračun letos že obremenila s 441 milijoni evrov.

Dejstvo, da tako statistiki, politiki kot ljudstvo tavajo v temi glede reševanja bank, je skrb zbujajoče, zlasti ob podatku, da je bil javnofinančni primanjkljaj v prvem letošnjem polletju tako visok prav zaradi dokapitalizacij največjih dveh slovenskih bank. Skupno je znašal namreč 1,2 milijarde evrov, kar je skoraj 450 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Če bi se morala država za nove dokapitalizacije bank dodatno zadolžiti, predstavlja to nove težave.

Skoraj milijarda evrov za obresti

»Obrestni stroški so lahko velik problem za Slovenijo, letos bodo dosegli že 909 milijonov evrov,« je dejal vodja sektorja nacionalnih računov na Sursu Andrej Flajs in dodal, da se odvisno od reševanja bank lahko v prihodnje povzpnejo tudi nad eno milijardo evrov. Ob rasti obrestnih stroškov bi bile lahko slovenske javne finance v škripcih tudi, če bi imeli primarni presežek. Flajs je ob tem pokazal primer Grčije, ki ima že nekaj časa primarni presežek, a ima zaradi enormnih stroškov obresti visok javnofinančni primanjkljaj. Obrise te zgodbe lahko vidimo tudi v Sloveniji. Če je primarni primanjkljaj (brez stroškov obresti in enkratnih stroškov) še leta 2011 znašal 3,7 odstotka BDP, bo ob koncu letošnjega leta znašal le še 1,3 odstotka BDP. Stroški obresti pa so leta 2011 znašali 1,9 odstotka BDP, letos pa že 0,7 odstotne točke več.

Poleg rastočih stroškov obresti pa Flajsa skrbi tudi krčenje prihodkov od socialnih prispevkov, kar je posledica visoke brezposelnost in nižanja plač. Prihodki od socialnih prispevkov so se na letni ravni v prvem četrtletju znižali za 2,7 odstotka, v drugem pa za kar 4,1 odstotka. Trend bo na letni ravni pomenil 250 milijonov evrov globoko luknjo v pokojninski blagajni in 70 milijonov evrov primanjkljaja v zdravstveni blagajni. »Če ne bomo rigorozno ukrepali danes, bomo imeli v prihodnje vse manj socialne države,« je opozoril Flajs.