Očitana povzročena škoda, ki jo družbe iz Skupine Pivovarne Laško na sodišču terjajo od države, ker naj bi jim nekdanji Urad za varstvo konkurence (UVK), zdaj Agencija za varstvo konkurence (AVK), leta 2011 preprečil prodajo delnic Mercatorja hrvaškemu koncernu Agrokor, je neutemeljena. To so v študiji, ki jo je za obrambo pred tožbo Laščanov naročilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ugotovili dr. Aljoša Feldin, dr. Igor Masten in dr. Sašo Polanec.
Družbe Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska so proti državi oziroma UVK in nekdanjemu direktorju Damjanu Matičiču, kot je znano, vložile odškodninske tožbe v skupni višini slabih 60 milijonov evrov. Ker je varuh konkurence aprila 2011 Klirinško-depotni družbi (KDD) prepovedal prenos delnic Mercatorja brez njegovega soglasja, so Laščani prepričani, da jim je s tem preprečil prodajo delnic po ceni 221 evrov, čeprav je bila jeseni istega leta Agrokorjeva ponudba za odkup Mercatorja po isti ceni še vedno na mizi. Postopek UVK proti prodajalcem, ki so septembra 2011 nato le priglasili skupni prodajni sporazum za Mercator, je bil takrat že končan in Agrokor je septembra 2011 UVK celo priglasil koncentracijo z Mercatorjem. Februarja 2012 je hrvaški koncern nato od namere odstopil in vlogo za soglasje h koncentraciji umaknil.
Državno pravobranilstvo, ki zastopa državo, vseskozi vztraja, da je povzročena škoda posledica napačnih odločitev Laščanov, za katere nosijo breme odgovornosti sami. Sploh pa se delnice Mercatorja prodajajo že več let in še vedno niso prodane, čeprav po znatno nižji ceni. Sojenje je bilo sicer že večkrat prestavljeno, nazadnje znova na željo Laščanov, ki po neuradnih informacijah iščejo odgovor na ugotovitve ekonomistov. Novi razpisani rok za obravnavo naj bi bil konec maja.
Tožite vodilne, ker niso delnic prodali po 300 evrov
Laščani se v izračunu izgube, ki naj bi jim jo povzročil UVK, med drugim sklicujejo na takratno borzno ceno delnic. Ker transakcija na borzi ni bila uresničena, bi lahko po mnenju ekonomistov kot relevantno ceno za izračun škode vzeli katero koli borzno ceno iz obdobja, ko so bile družbe iz Skupine Pivovarne Laško lastnice delnic Mercatorja. Večino leta 2007 je ta znašala okoli 300 evrov za delnico, pojasnjujejo, in dodajajo, da je bila še višja, kot jo je ponudil Agrokor. Svojih predhodnikov na čelu s takratnim predsednikom uprave Boškom Šrotom, ki niso prodali delnic Mercatorja, ko je bila cene najvišja, Laščani zaradi tega niso tožili, pa čeprav bi bile ob tovrstni primerjavi negativne posledice odločitve, da delnic takrat ne prodajo, večje od morebitnih posledic odločitve UVK.
Tudi trditev, da so jim škodo povzročile obresti za bančna posojila, ki jih zaradi propadle prodaje Mercatorja niso mogli poplačati, so ekonomisti označili za neupravičeno. Kot prvo, pojasnjujejo, je strošek obresti nadomestilo banki, da lahko družba uporablja njena sredstva, in ne škoda za družbo. Položaj, ko stroški posojila presežejo koristi, so označili za poslovno tveganje, za tega pa je odgovorno poslovodstvo družbe. Najprej bi morali tako preveriti odločitve nekdanjega vodstva in ugotoviti, ali je to družbo zavestno izpostavilo čezmernemu tveganju. Začeti je treba že z nakupom Pivovarne Union in nadaljevati z nakupi podjetij zunaj osnovne dejavnosti, kamor sodi tudi Mercator, vključiti pa še menedžerski prevzem. Sicer so banke Pivovarni Laško posojila podaljševale, preden je Agrokor dal ponudbo za delnice Mercatorja, podaljšale so jih kasneje in jih še vedno podaljšujejo, dodajajo. Banke so od Pivovarne Laško za razdolžitev poleg tega pričakovale znatno več kot zgolj prodajo delnic Mercatorja, navsezadnje pa so banke družbe iz Skupine Pivovarna Laško celo povabile v prodajni konzorcij za Mercator, ki so se mu Laščani tudi pridružili.
Laščani imajo od lastništva trgovca koristi
V državnem pravobranilstvu hkrati vztrajajo, da sporna odločba UVK ni bila razlog za to, da Laščani niso prodali delnic Mercatorja, saj bi lahko ti posel sklenili z odložnim pogojem, kar naj bi jim predlagal tudi pooblaščenec Agrokorja. Pivovarna Laško se po trditvah pravobranilstva za prodajo ni odločila zato, ker bi s tem tvegala, da ji banke ne bi podaljšale posojila oziroma sklenile reprogramiranje posojil. V zameno za to naj bi banke namreč zahtevale, da se Laščani pridružijo prodajnemu konzorciju za delnice Mercatorja. Ob tem se v državnem pravobranilstvu sklicujejo tudi na izjave predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka maja 2011 na seji nadzornega sveta, da podpis pogodbe z odložnim pogojem družbam ne bi prinašal koristi, saj v primeru, da podpišejo pogodbo z Agrokorjem, delnic ne bodo mogle prodati po drugi poti, na primer v konzorciju z bankami.
Državno pravobranilstvo se sklicuje tudi na izsledke študije P & S Capital, ki so jo naročili Laščani in katere ugotovitve smo aprila 2011 objavili v Dnevniku. Ta je med drugim ugotovila, da bi se lahko vrednost Skupine Pivovarna Laško v primeru prodaje Mercatorja Agrokorju zmanjšala za do 120 milijonov evrov. Da je treba ob izračunavanju morebitne škode Laščanov zaradi propadle prodaje Mercatorja upoštevati tudi koristi, ki so jih imele družbe iz skupine Pivovarne Laško kot lastnice trgovske družbe, ki je prodajala njihove izdelke, opozarjajo tudi ekonomisti. Te koristi so samo za leto 2011 po grobi oceni znašale osem milijonov evrov. Ob tem so opozorili, da bi lahko podjetja iz skupile Pivovarne Laško občutila padec prodaje, če bi Agrokor svoje proizvajalce pijač po prevzemu postavil v privilegiran položaj, kar je ugotavljala tudi študija P & S Capital.
Izračun škode, ki bi jo moral ugotavljati sodni izvedenec, bi moral po mnenju državnega pravobranilstva zato vključevati več različnih vidikov in upoštevati tudi potencialno škodo Laščanov v primeru prodaje delnic Mercatorja, izgubo skupine zaradi izgube koristi vertikalne povezave s trgovsko družbo, ki je njihove izdelke prodajala, in dodatno škodo izključevanja po vstopu Agrokorja, če bo ta na police postavil izdelke svojih proizvajalcev pijač.
