Cilj za znižanje primanjkljaja v letu 2013, ki ga je EU Sloveniji določila kot rok ob sprožitvi postopka zaradi prekomernega primanjkljaja, je po Rehnovih besedah za Slovenijo "na tej točki realistično nedosegljiv", predvsem zato, ker ukrepanje v podporo bančnemu sektorju zelo bremeni javne finance.
Evropska komisija bo sicer razmere v Sloveniji v prihodnjih mesecih še podrobneje analizirala, a že sedaj je mogoče reči, da so "nujne nadaljnje globoke strukturne reforme", sploh za spodbujanje investicij, ki se bodo po napovedih v tem in prihodnjem letu še krčile, je poudaril komisar.
"Podaljševanje čiščenja bančnih bilanc podaljšuje šibkost gospodarstva, recesija bremeni javne finance in povzroča zamude pri fiskalni konsolidaciji," je še dejal Rehn v povezavi s Slovenijo.
Ministrstvo: Predloga proračunov zastavljena na ustreznih makroekonomskih temeljih
Predloga proračunov za leti 2013 in 2014 sta zastavljena na ustreznih makroekonomskih temeljih, ministrstvo za finance pa ju je pripravilo v luči trdne odločenosti znižanja proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), so na ministrstvu zapisali v odzivu na zimsko gospodarsko napoved Evropske komisije.
Na ministrstvu so zapisali, da skrbno spremljajo gibanje makroekonomskih kazalcev, vlada pa že vse od začetka svojega mandata vodi restriktivno proračunsko politiko in vztrajno znižuje proračunski primanjkljaj.
Ob tem so poudarili, da si želi vlada v čim krajšem obdobju ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast, zato je v predloga proračunov vgradila gospodarske spodbude in že v predlogu proračuna za 2013 predvidela 600 milijonov več sredstev za investicije kot v rebalansu proračuna za leto 2012, kar je v veliki meri povezano s črpanjem evropskih sredstev.
Proračun za letošnje leto vsebuje kombinacijo varčevanja in dodatnih prihodkov, kar po mnenju ministrstva daje možnost za razvojne spodbude. "Vlada tako lahko načrtuje proračunski primanjkljaj v višini 2,8 odstotka BDP v letu 2013, hkrati pa zagotavlja približno 800 milijonov evrov spodbud za gospodarstvo, investicijske projekte in davčne olajšave," so zapisali.
Lahovnik in Damijan: Brez sanacije bančnega sistema se napoved o gibanju BDP lahko poslabša
Napoved Evropske komisije o upadu slovenske gospodarske aktivnosti za letošnje leto je po pojasnilih ekonomistov Mateja Lahovnika in Jožeta Damijana skladna s pričakovanji. Vendar bi se napoved za leto 2014 lahko poslabšala, če ne bo prišlo do učinkovite sanacije bančnega sistema, sta opozorila ekonomista.
Slovenija bo letos po današnji napovedi Evropske komisije beležila javnofinančni primanjkljaj v višini 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in dvoodstotni padec BDP, prihodnje leto pa bo beležila 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast.
Kot je pojasnil Lahovnik, se napoved upada gospodarske aktivnosti za Slovenijo v letošnjem letu sklada z napovedmi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), medtem ko so pri komisiji glede napovedane rasti v letu 2014 še bolj pesimistični.
Po napovedih bodo v letih 2013 in 2014 gospodarstva v regiji srednje in vzhodne Evrope že rasla, medtem ko bo Slovenija še vedno ujeta v primež recesije.
"Ni izključeno, da se bodo napovedi za Slovenijo še dodatno poslabšale, saj kaže, da bo nova vlada zagovarjala povsem drug koncept sanacije bančnega sistema, kar bi pomenilo, da bi se sedanji proces oblikovanja 'slabe banke' zaustavil," je opozoril Lahovnik.
Po njegovi oceni je vprašanje tudi, ali bo nova vlada še podpirala politiko konsolidacije javnih financ oziroma znižanja proračunskega primanjkljaja.
Damijan za letos misli, da bo primanjkljaj manjši od napovedi EK
Do okrevanja gospodarstva v letu 2014 bo po Damijanovi oceni prišlo le v primeru, če bo vlada učinkovito sanirala bančni sektor. "V primeru oblikovanja leve vlade in zaustavitve procesa sanacije bank prek slabe banke se bo negativni trend rasti nadaljeval tudi v 2014," je poudaril.
"V primeru negativne gospodarske rasti pa bodo seveda tudi prihodki proračuna manjši, kar bo povečalo proračunski primanjkljaj. Za letos mislim, da bo primanjkljaj manjši od napovedi Evropske komisije - po moji oceni med tremi in štirimi odstotki BDP," je še dejal Damijan.
