Za slovenske zavarovalnice očitno (še) ni krize. Čeprav je v zadnjih nekaj letih propadlo na ducate tovarn po vsej državi, število novih registracij avtomobilov upada, z rastočo revščino pa ljudem primanjkuje denarja za zavarovanje, zavarovalnice skoraj brez izjeme zvišujejo dobičke.
V Zavarovalnici Triglav so že lani kljub visokemu padcu zavarovalnih premij ustvarili rekorden dobiček, letos pa še vedno načrtujejo drugi najboljši rezultat v zadnjih desetih letih. Vzajemna je imela še leta 2010 220.000 evrov izgube, lani pa že kar 5,8-milijonski dobiček. Tilia in Wiener Städtische sta dosegli sploh rekordni dobiček, zavarovalnice Triglav zdravstvena, Generali in NLB Vita pa se lahko pohvalijo z najboljšimi rezultati v zadnjih treh letih.
Če je 19 zavarovalnic, članic Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ), leta 2010 ustvarilo dobrih 73 milijonov evrov čistega dobička, ga je bilo dve leti kasneje že 57 odstotkov več, kar 115,4 milijona evrov. Na prvi pogled kaže, da so zavarovalnice varčevale pri stroških, vendar podrobnejša analiza te teze ne potrjuje. Stroški dela namreč ostajajo na ravni iz leta 2010, hkrati veliki večini rastejo obratovalni stroški.
Podražitve, dobre novice z borz in manj življenjskih zavarovanj
Vse kaže, da so si tolikšne dobičke izborile na več načinov, med drugim s podražitvami. Spomnimo, da so Vzajemna, Adriatic Slovenica (AS) in Triglav Zdravstvena lani poleti zvišale premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To jim je prineslo več deset milijonov evrov dodatnih premij, po drugi strani pa tudi več dobička. Kot se je izkazalo, so približno polovico podražitve prelile v dobiček.
Zavarovalnicam je šlo na roko tudi vreme, saj je bilo na področju avtomobilskih zavarovanj dosti manj izplačanih škod. K boljšim rezultatom je prispevalo tudi dogajanje na svetovnih borzah, kar jim je prineslo višje dobičke pri naložbenju. Triglav je še leta 2011 ustvaril 63,8 milijona evrov izgub iz naložb, lani pa dobrih 40 milijonov evrov dobička. Ironično je zavarovalnicam, ki se ukvarjajo z življenjskimi zavarovanji, pomagal tudi visok padec na novo sklenjenih naložbenih življenjskih zavarovanj. Gre namreč za dolgoročne produkte, ki so v začetnem obdobju povezani z visokimi stroški pridobivanja, kasneje pa prinašajo lepe dobičke. Ker je novih tovrstnih zavarovanj vedno manj, so zavarovalnicam na kratki rok prihranjeni visoki stroški.
Tretjina manj polic naložbenih življenjskih zavarovanj
»Na rezultate poslovanja pri življenjskih zavarovanjih je vplival predvsem iztek desetletnih pogodb o zavarovanju,« je v letošnji statistični zavarovalniški bilten zapisal zdaj že nekdanji direktor SZZ Mirko Kaluža, ki ga je pred dnevi zamenjal nekdanji prvi mož Zavarovalnice Maribor Drago Cotar. O množičnih prekinitvah pričajo tudi številke. Še leta 2011 je bilo več kot 85.000 polic naložbenih življenjskih zavarovanj, lani pa le še dobrih 58.000. Na drugi strani se je povečalo število klasičnih življenjskih zavarovanj, s 36.400 na 44.700. Kljub temu so zavarovalnice lani utrpele kar desetodstotni upad premij, na 580 milijonov evrov. Omenimo, da je bila pred izbruhom krize letna rast življenjskih zavarovanj več kot desetodstotna.
Letos se stanje še poslabšuje. V obdobju od januarja do septembra so namreč premije okoli šest odstotkov nižje kot lani, v avgustu in septembru pa je indeks znašal negativnih 15 in 11 odstotkov. Podatki SZZ potrjujejo, da gre levji delež padca pripisati znižanju premij naložbenih življenjskih zavarovanj in dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Cenovna konkurenca se z avtomobilskih širi na druga zavarovanja
Daleč najpomembnejša zavarovanja predstavljajo avtomobilska, tako obvezno (AO) kot kasko. Z njimi so namreč zavarovalnice lani pobrale kar okoli pol milijarde evrov premij. To je okoli 35 milijonov evrov manj kot v letu 2011. Na njihovo srečo so bile obračunane odškodnine manjše za 15 milijonov evrov. Letos se zgodba ponavlja, saj so premije v prvem polletju za 20 milijonov evrov nižje kot v enakem lanskem obdobju. Toda hkrati so se škode povečale za sedem milijonov evrov.
»Zaostreno stanje na trgu zavarovanj je povzročilo tudi močno cenovno konkurenco, ki drugače kot do zdaj ni navzoča le pri zavarovanjih avtomobilske odgovornosti, temveč tudi pri drugih vrstah zavarovanj,« je poudaril Kaluža. Z nezgodnimi zavarovanji, kjer prednjačijo zavarovanja oseb pri delu in v prostem času, je bilo lani zbranih dobrih dva odstotka manj premij (sto milijonov evrov), v prvem polletju letos pa že več kot šest odstotkov manj. Nekoliko drugače je na področju premoženjskih zavarovanj. Zavarovanje požara in elementarnih nesreč se je lani zvišalo za 12 odstotkov (na 103 milijone evrov), letos pa so premije nižje za dober odstotek.
