Leto 2013 je bilo za trgovce, ki so se za tržne deleže več let borili z gradnjo velikih središč, dokončno leto streznitve. Recesija in naraščajoča brezposelnost sta opazneje znižali kupno moč prebivalstva, posledično nižji so bili tudi prihodki trgovcev. Ti se bodo tudi letos soočali z vedno bolj previdnimi kupci, ki v trgovinah dvakrat obrnejo vsak evro, vedno več pa kupujejo v diskontih.
»Lansko leto je bilo slabo, letošnje pa bi lahko bilo še slabše,« je ocenila predsednica Trgovske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah. Če je kupna moč slovenskih potrošnikov še leta 2009 predstavljala 91 odstotkov povprečja 27-članske EU, se je leta 2012 znižala na vsega 84 odstotkov, lani naj bi bila še nižja. Padanje prihodkov že na veliko spreminja trgovinsko dejavnost, predvsem z vplivom na rentabilnost prodajaln. Ker te ne prinašajo dovolj dobička, številne predvsem v Mercatorjevih centrih zapirajo. Samo v prvih devetih mesecih lanskega leta so jih »zaradi optimizacije in osredotočenja na ključne trge in dejavnost« na vseh trgih zaprli 39. V Tušu in Sparu sicer zatrjujejo, da lani niso zaprli nobene prodajalne.
Še pred nekaj leti ni bilo tako. V večjih trgovskih središčih so potencialni najemniki prostorov celo čakali v vrsti. V Mercatorju se zdaj novim razmeram skušajo prilagajati z zniževanjem najemnin. V Tušu ponudbo večjih trgovskih središč stalno dopolnjujejo, s številnimi spremljevalnimi dogodki in posebnimi akcijami pa uspevajo ohranjati obisk. Generalni direktor Spara Igor Mervič je dejal, da »ponudbo v štirih velikih centrih poskušajo prilagoditi čim širšemu krogu kupcev«. Iz City parka v Ljubljani se umikajo le podjetja, ki zapuščajo Slovenijo, na primer parfumerija Limoni. V sedmih trgovskih središčih Qlandia, ki jih lastniško obvladuje Hypo Leasing, pa so lani zabeležili od 5- do 15-odstotno rast obiska. Povečane menjave najemnikov v svojih središčih niso zaznali, ponudbo pa stalno prilagajo. Profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Maja Makovec Brenčič ob tem poudarja, da vedno bolj pomembni postajajo okolje trgovine in aktivnosti v trgovskem okolju, ki pritegnejo posamezne skupine, na primer družine.
Večkratni nakupi pri različnih trgovcih
Nižja kupna moč je botrovala tudi spremembam nakupovalnih navad. Nakupi so vse bolj premišljeni in načrtni, delež impulzivnih nakupov se znižuje, kupci pa se pogosteje odločajo za izdelke v akciji. Te smernice zaznavajo pri vseh treh največjih trgovcih – Mercatorju, Sparu in Tušu. Na račun večjih tedenskih nakupov je vedno več manjših dnevnih nakupov. Potrošniki bolj obiskujejo manjše prodajalne v svoji soseščini in kupujejo tisto, kar dnevno potrebujejo, so pojasnili v Mercatorju. A Mervič opozarja, da ne gre za butične trgovine, temveč so te velike okrog 1000 kvadratnih metrov. Za primerjavo: toliko znaša površina prodajaln Lidla in Hoferja. V Tušu dodajajo, da narašča povpraševanje po izdelkih slovenskega porekla, še posebej prehrane in svežih izdelkov.
Največjo spremembo so na TZS opazili pri zmanjševanju zvestobe kupcev. To pomeni, da lahko v enem mesecu potrošnik v povprečju obišče od štiri do pet različnih trgovcev. Zato so v nekaterih, tudi dnevnih kategorijah, po oceni Makovec-Brenčičeve nujna večja prilagajanja tako posameznim kupcem, na primer upokojencem, kot tudi področjem, kot so na primer zdrava oziroma ekološko pridelana živila. Pomembna sprememba je tudi, da manj uveljavljene blagovne znamke izgubljajo tržne deleže. Potrošniki namreč vedno bolj kupujejo izdelke trgovskih blagovnih znamk in blagovnih znamk znanih proizvajalcev. Obenem veliko več nakupov opravijo pri diskontnih trgovcih. Tovrstne spremembe so trgovci zaznali v zadnjih treh letih, še posebej pa so bile izrazite lani.
Diskontni trgovci osvajajo trg
Tudi zato ni presenetljivo, da diskontni trgovci – Lidl, Hofer in Eurospin – zvišujejo tržne deleže. Medtem ko je njihov delež v Sloveniji leta 2007 znašal le tri odstotke, je po podatkih raziskave Gfk – nakupovalnega monitorja leta 2012 znašal že 20 odstotkov. Na evropskih trgih, na katerih so diskontni trgovci prisotni že dalj časa, njihov tržni delež znaša od 25 do 30 odstotkov. Četudi bi se v Sloveniji kupna moč še bolj znižala, Lahova ne pričakuje, da bi diskonti v Sloveniji osvojili več kot 30-odstotni tržni delež.
Spremenjenim tržnim razmeram so se slovenski trgovci dobro prilagodili, je ocenila Lahova. S posebnimi akcijskimi ponudbami blaga si namreč vsak od njih prizadeva k ohranjanju in pridobivanju kupcev. Po pojasnilih Makovec-Brenčičeve trgovci tudi vedno več dopolnilnih aktivnosti, kot so na primer plačilne in servisne, organizirajo na enem mestu. Narašča tudi število povezanih ponudb izbranih kategorij izdelkov in storitev. To pomeni, da trgovci ob nakupih določenih kategorij izdelkov ponujajo dostop do cenejše energije. Zaradi hitrega razvoja elektronskih, mobilnih in drugih tržnih poti postajajo pomembne tudi digitalna, mobilna in družabna komunikacija, ozaveščanje kupcev in njihovo vsebinsko izobraževanje, je zatrdila Makovec-Brenčičeva. »Tako si velika večina kupcev pred nakupom ogleda izdelke višjih, pa tudi nižjih vrednosti na spletu, obenem pa vse več sodelujejo v družabnih medijih,« je dodala.
