Čeprav se je ukrajinska vojska kmalu po tistem, ko so Rusi poprijeli za orožje, umaknila s Krimskega polotoka, je hitro postalo jasno, da ruski predsednik Vladimir Putin z drugimi nasprotniki ne bo opravil tako zlahka. V zakulisju napenjanja političnih mišic Moskve, Bruslja in Washingtona bi se lahko začelo odpirati novo bojišče v regiji Srednja in vzhodna Evropa (CEE), kamor sodi tudi Balkan, kjer bo besede politikov zamenjala moč kapitala.
Tako Američani kot Rusi ciljajo najprej na finančni sektor. Potem ko je Sberbank s prevzemi zavzela položaj v skoraj vseh državah vzhodne Evrope, naj bi bila druga največja ruska banka VTB ena od kandidatk za nakup balkanske enote skupine Hypo. Ob Madžarski OTP bank naj bi bil glavni tekmec še neznani ameriški sklad.
Vzhodna Evropa in Balkan nov poligon za Ruse in ZDA?
EU, Rusija in ZDA so bile po podatkih Združenih narodov (UNCTAD) leta 2012 odgovorne za dobrih 700 milijard dolarjev ali več kot polovico vseh tujih neto investicij (TNI) na svetu. Zaostrovanje spora na Krimu bi lahko imelo pomembne učinke na vso regijo CEE, ki v zadnjem času od vlagateljev ni dobila želene pozornosti. Z izjemo Češke in Madžarske so TNI v zadnjih letih praviloma upadale, najbolj prav na Balkanu, ki se že nekaj desetletij ni izkopal iz gospodarskih in političnih težav.
Če katera, je ravno Balkan tista regija, ki kriči po investicijah. A čigavih? Poznavalci razmer blizu slovenske vlade menijo, da se bo merjenje moči ZDA in Rusije preselilo tudi na Balkan, kar bi lahko prineslo rast tujih vlaganj. Rusija je zgodovinsko tradicionalno povezana s Srbijo in Bolgarijo, medtem ko njeni milijonarji vlagajo tudi v Črni gori. ZDA pa so na tem koncu Evrope nazadnje aktivno mešale štrene pri odcepitvi Kosova od Srbije, ki so jo v predzadnji avanturi na Balkanu zbombardirale, s čimer so pustile precej večji pečat v regiji kot z vlaganji. A to bi se lahko spremenilo, tudi v Sloveniji. Nobena skrivnost ni, da se več ameriških podjetij ozira po slovenski privatizaciji. PPG je želel prevzeti Helios, Fotono je prevzel sklad zasebnega kapitala The Gores Group, za nakup Elana se dogovarja družba WAB Capital. Kot antipod ruski Sberbank, ki s širitvijo v vzhodno Evropo in Slovenijo utira pot ruskemu kapitalu, bi lahko tudi Američani kupili kakšno slovensko banko, denimo Novo KBM.
Dr. Marjan Svetličič ne verjame v nenaden in dramatičen priliv tujega kapitala iz Rusije in ZDA, meni namreč, da je »cilj multinacionalk doseganje dobičkov«. Temu pritrjuje ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli, ki pravi, da bo ostala strategija ZDA na območju Balkana nespremenjena in da se podjetja za vlaganja odločajo sama in ne po diktatu Washingtona. Vsaj nekaj primerov iz Južne Amerike pride na misel, kjer ni povsem tako.
Vlagatelji iz ZDA pri nas sicer niso neznanci, spomnimo na Goodyear, ki je prevzel Savo Tires, in na največjega veletrgovca z zdravili McKesson, ki je prek nemškega Celesia prevzel Kemofarmacijo, ali pa Time Warner, ki posredno obvladuje Pro Plus in s tem Pop TV. Rusi, ki so si v Evropo utrli pot z Gazpromovim zemeljskim plinom, od katerega je odvisna več kot polovica Evrope, so lastniki Term Maribor, največja ruska naložba pri nas pa je SIJ – Slovenska industrija jekla. Na Balkanu je eden največjih ruskih ulovov Naftna industrija Srbije (NIS), v katero so skupno vložili okoli milijardo evrov.
Ključ energetski sektor
Ravno razvoj dogodkov v energetskem sektorju je ključen, meni Vladimir Gligorov, analitik z dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (wiiw). In to tako v Ukrajini, prek katere uvozi Gazprom okoli tretjino odstotkov zemeljskega plina v EU, kot tudi v vsej regiji CEE, kamor je prek vlaganj v energetiko do zdaj priteklo največ tujega kapitala. Tega se zavedajo tudi Američani, ki v Ukrajini načrtujejo vlaganja v pridobivanje zemeljskega plina iz skrilavca in premoga. A da bi ZDA zaradi spora z Rusijo dodatno okrepile svoja vlaganja v tem delu Evrope, ne verjameta niti Gligorov niti dr. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete, ki pojasnjuje, da je gospodarski fokus ZDA usmerjen predvsem v Azijo. Ob zaostrovanju napetosti med Rusijo in ZDA pričakuje Gligorov kvečjemu povečanje vlaganj iz EU, predvsem Nemčije, Avstrije in Nizozemske, ki so velike izvoznice kapitala v srednjo in vzhodno Evropo.
Dlje časa, kot bosta Putin in ameriški predsednik Barrack Obama zazrta v oči drug drugega čakala, kdo bo prvi mežiknil, večja je verjetnost za težave v energetskem sektorju. Kar četrtina plina in nafte, ki ju na leto porabi EU, namreč prihaja iz Rusije. Mrak ob nadaljnji zaostritvi razmer v Ukrajini zato ne izključuje možnosti energetske krize v EU.
Od ruskega plina so najbolj odvisne Češka, Slovaška, Finska in baltske države. Analitik in obramboslovec dr. Klemen Grošelj pričakuje, da bodo Američani zaradi pretekle povezanosti z Rusijo in s tem povezane nestabilnosti naredili vse za stabilizacijo razmer v Litvi, Latviji in Estoniji. ZDA naj bi v teh državah okrepile vlaganja, med drugim tudi v vojaška oporišča, tako kot nekoč v Italiji. »Na ta način so se razvijale celotne regije,« je pojasnil Grošelj.
Brezzobe sankcije
Odziv mednarodne skupnosti na okupacijo Krima je bil takojšen. Prva sankcija proti Rusiji je bila odpoved udeležbe držav na poletnem zasedanju G8 v Sočiju. Sledil je eksodus vlagateljev, ki je pomenil skoraj 11-odstotni padec moskovskega borznega indeksa MICEX. A »napad« na borzo je v rusko prid obrnila največja državna banka Sberbank, ki je kupovala poceni delnice podjetij in jih nekaj de facto podržavila ter preobrnila negativne trende.
Sledile so napovedi sankcij EU in ZDA, ki so preklicale vize in zamrznile premoženje sedaj že več kot 40 ruskim veljakom, gospodarstvenikom in politikom. Rusi pa so v povračilnem ukrepu začeli preprečevati vstop v državo 9 Američanom, tudi nekaterim senatorjem. Med njimi nekdanjemu republikanskemu predsedniškemu kandidatu Johnu McCainu, ki je v šali dejal, da bo moral očitno spustiti letošnji »spring break« v Sibiriji. Obstreljevanje s sankcijami po Mrakovem mnenju ne bo imelo večjih učinkov. »Zgodovinsko gledano sankcije nikdar niso bile uspešne,« se strinja Svetličič. Obstajajo celo študije, ki ugotavljajo, da so imele nekatere sankcionirane države na dolgi rok celo koristi, saj so morale same razviti lastne sile in potenciale.
Vsaj za zdaj k sankcijam ne bosta pristopili Bolgarija, kjer je to možnost zavrnil premier Plamen Orešarski, in Srbija, katere tehnična vlada trdi, da za to nima pristojnosti. Ekonomist dr. Goran Nikolić, zaposlen na beograjskem Institutu za evropske študije, je sicer dejal, da se bo Srbija, soočena z izbiro Rusije ali EU, odločila za slednjo. A tako daleč verjetno ne bo prišlo. Dr. Boris Cota, profesor in predsednik gospodarskega sveta hrvaškega predsednika Iva Josipovića, meni, da bodo diplomati poskušali storiti vse za stabilizacijo razmer. Grošelj pa dodaja: »Zapletanje ZDA in Rusije v nadaljnje konflikte bi prineslo neželene rezultate za obe velesili.« Takšnega mnenja je tudi Mussomeli, ki večjih pretresov v vzhodni Evropi in na Balkanu ne pričakuje. »Nismo v 20. stoletju, to ni neka velika igra,« je zaključil.