Zadnji dan minulega leta in tri leta po razkritju spornih bančnih poslov v Dnevniku so kriminalisti kranjske policijske uprave kazensko ovadili dva člana uprave Gorenjske banke. Po naših informacijah gre za predsednika uprave Gorazda Trčka in zdaj že nekdanjega člana uprave Tilna Zugwitza, ki naj bi po ugotovitvah kriminalistov s spornim financiranjem menedžerskega prevzema Merkurja Gorenjsko banko oškodovala za več kot 10 milijonov evrov.
Trčku in Zugwitzu, ki je maja letos iz nepojasnjenih razlogov zapustil upravo Gorenjske banke, kriminalisti očitajo zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter ponarejanje in uporabo ponarejenih vrednostnih papirjev. Za obe kaznivi dejanji je zagrožena kazen do osmih let zapora.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je Gorenjska banka Merfin (nekdanji večinski lastnik Merkurja) financirala tudi prek družbe H&R (lastnica Hidrie). Banka je obvode iskala zato, ker je maksimalno dovoljeno izpostavljenost do Skupine Merkur, na vrhu katere je bil Merfin, že dosegla. Tako je Gorenjska banka H&R odobrila posojilo v višini deset milijonov evrov, vodstvu Hidrie na čelu z Edvardom Svetlikom pa naj bi zagotovila, da s tem ne prevzemajo nikakršnega tveganja. Vendar so na ta zagotovila v Gorenjski banki »pozabili«, ko je Merfin končal v stečaju. Sodeč po pojasnilih kranjske policijske uprave sta Trček in Zugwitz po stečaju Merfina s ponarejanjem in uporabo ponarejenega vrednostnega papirja (menica, op. p.) dolg terjala od H&R in družb iz Skupine Hidria. Temu so se v Hidrii uprli. Posojila Gorenjske banke ne priznavajo, po sodni poti pa skušajo dokazati, da je šlo za nična oziroma fiktivna posojila, s katerimi je banka zaobšla omejitve o maksimalni izpostavljenosti do skupine povezanih oseb.
Začetek zgodbe sega že v leto 2007, ko so menedžerji Merkurja na čelu z Binetom Kordežem prek Merfina izvedli največji menedžerski prevzem v državi. Poleg banke Hypo je bila ena izmed največjih financerk prevzema Merkurja prav Gorenjska banka. Po neuradnih informacijah je namreč banka pod takratnim vodstvom Zlatka Kavčiča Salonitu Anhovo in Iskratelu odobrila za skupno več kot 40 milijonov evrov posojil, obe družbi pa sta ta denar še isti dan posodili naprej Merfinu. Tovrstne posle je pozneje »posvojil« tudi Trček, ki je v letih 2008 in 2009 H & R, Alposu, G Skupini in Skupini Viator & Vektor (V&V) odobril za več deset milijonov evrov posojil. Omenjene družbe so ta denar še isti dan nakazale naprej Merfinu, ta pa Salonitu Anhovo, ki je s tem denarjem odplačal večji del prvotnega dolga pri Gorenjski banki. Prav ti posli so pozneje v stečaj pahnili G Skupino. Po dostopnih podatkih kriminalisti preiskujejo tudi te posle. Stečajna upraviteljica Alposa Darja Erceg je tako Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) že maja letos predala več dokumentov, junija pa tudi dokumentacijo o danih in prejetih poroštvih.
Trček se na naše klice in tekstovna sporočila v zadnjih dveh dneh ni odzval, pred mesecem dni pa je za časnik Finance zatrdil, da nikogar ni napeljeval h kreditiranju Merfina ter da je banka ravnala zakonito in v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Kako, če sploh, bodo ukrepali nadzorniki Gorenjske banke, nam pri njihovem predsedniku Andreju Andoljšku ni uspelo preveriti.
Obvodno financiranje je bilo zlasti v času borzne evforije in razcveta menedžerskih prevzemov zvezda stalnica v slovenskem bančnem sektorju. Spomnimo namreč, da so banke obvodno financirale tudi cerkveni Zvon Ena Holding (prek družb Zvon Dva Holding, I.J. Nasveti, I.J. Storitve, Adria Invest, Forš...), Proholding Tomaža Jeršiča, Infond Holding in Center Naložbe nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, družbe iz skupine NFD... S tem so namreč umetno zaobšle omejitve zakona o bančništvu, po katerih banka do posameznega komitenta oziroma skupine povezanih oseb ne sme biti izpostavljena z več kot 25 odstotki svojega kapitala.
