Deset mesecev po »mafijskem« napadu na transakcijski račun državne družbe Elektrooptika, s katerega je s pomočjo lažnih dokumentov z izvršbo izginil milijon evrov, so ključne igralce te operacije obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Ti so po naših informacijah pridržali nekdanjega direktorja Elektrooptike Gregorja Jezo, ki je v času prve Janševe vlade vodil šentiljski Hit, mariborskega odvetnika Davida Šego in dve ključni osebi iz mreže podjetij, ki so jo v zadnjih letih spletli nekdanji vodilni v posojilodajalski aferi Orion: Aleša Alojzija Rusa in Barbaro Podlogar. V preiskavi, ki jo usmerjajo na specializiranem državnem tožilstvu, naj bi jih sumili kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja. Za oboje je zagrožena kazen do osem let zapora.
Zgodbo o izginulem milijonu evrov z računa Elektrooptike, na katero je Fotona pred leti prenesla večmilijonsko terjatev iz orožarskih poslov v Siriji, smo prvi razkrili v Dnevniku. Maja lani je britanskemu podjetju Atractor Project Management v lasti Podlogarjeve in Rusa z elektronsko izvršbo brez vednosti lastnikov Elektrooptike z njenega računa uspelo neopazno pobrati ves denar, približno milijon evrov. Naključno ali ne, manever jim je olajšal takratni direktor Elektrooptike Jeza. Malo po tem, ko je decembra 2012 postal direktor, ni podaljšal pogodbe o vezavi depozitov pri treh bankah, s čimer je močno olajšal izvršbo. Za nameček so neznane osebe poškodovale poštni nabiralnik Elektrooptike v Stegnah v Ljubljani, tako da je iz njega pravočasno izginilo obvestilo sodišča o izvršbi. V družbi zato vsaj uradno niso vedeli zanjo in se zoper njo niso pritožili. V vlomljenem nabiralniku je medtem Jeza našel kos mesa in grozilno pismo, s čimer je želel lastnike prepričati, da z izvršbo ni imel nič. Denar je tako romal na fiduciarni račun, ki ga je v Avstriji odprl Šega kot odvetnik omenjenega britanskega podjetja, in od tam neznano kam.
Kriminalisti so zadnje mesece iskali tudi dokaze o tem, ali je del odtujenega denarja Elektrooptike končal pri Jezi. V sodelovanju z uradom za preprečevanje pranja denarja so očitno našli dovolj dokazov za utemeljen sum, da je celotno operacijo organiziral Gregor Jeza. Ta je sicer v poročilu o premoženjskem stanju, ki ga je leta 2012 predložil komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), navedel, da ima v lasti več kilogramov zlata. Tega naj bi ga hranil v Avstriji. Glede na to, da je Jeza po odhodu iz Elektrooptike ustanovil prav zastavljalnico zlata, ni izključeno, da je v njej pretopil prej omenjeno zlato in »prikril« morebitne prilive na svoj račun iz drugih poslov. Jeza je že pred časom vpletenost v izvršbo zanikal.
Medtem ko so preiskovalci NPU iskali dokaze in priprli osumljence v zgodbi o oškodovanju državne Elektrooptike, so mariborski kriminalisti preiskovali drugo zgodbo, povezano z orionovci. V njej je osumljenec Zoran Trifunović, nekdanji trgovec z naftnimi derivati in rekorder med davčnimi utajevalci. Tudi njemu je bila včeraj začasno odvzeta prostost. Proti Trifunoviću je bila sicer že okoli leta 2000 vložena pravnomočna obtožnica zaradi davčne utaje, vendar je sodišče šele pet let pozneje razpisalo prvo glavno obravnavo. Trifunović je prišel na redko katero obravnavo, več let se je z zdravniškimi opravičili izmikal zatožni klopi, prič na sodišče ni bilo... Sojenje se je zato tik pred zastaranjem primera zaradi pomanjkanja dokazov končalo z oprostitvijo.
Tokrat naj Trifunoviću ne bi očitali utaje davkov, ampak oškodovanja upnikov, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora. Mariborčan naj bi s pomočjo orionovcev načrtno umikal večmilijonsko premoženje iz svojih propadlih slovenskih podjetij v tujino oziroma še pred zasegom s strani upnikov, tudi Davčne uprave RS (Durs). Gre za številne nepremičnine in vrednostne papirje štirih različnih podjetij: Inometal, Kandela, ABC Kepic in S Kvadrat. Kot smo že avgusta lani razkrili v Dnevniku, so za to operacijo uporabili slamnato podjetje KTT Raka, ki so mu nato pripojili prej omenjena podjetja. Vsaj nepremičnine so se nato selile od enega do drugega podjetja in naposled končale pri družbi Tristan Ena, ki jo prek Slovaške obvladuje osumljeni Rus.
Z množičnimi hišnimi preiskavami po vsej državi so si organi pregona očitno odprli vrata v mrežo orionovcev, ki so pred leti po oderuških obrestih posojali denar nič hudega slutečim posameznikom, po izbruhu krize pa so se specializirali za pomoč toženim menedžerjem pri umikanju milijonskega premoženja pred roko pravice in upniki.
Padli gradbeni baron SCT Ivan Zidar, nekdanji medijski mogotec Matej Raščan, glavni dobavitelj betona za gradnjo športnega kompleksa v Stožicah Rok Furlan, Samid Braco Osmanović, čigar podjetja so pustila za seboj kar okoli 60 milijonov evrov dolgov do NLB, lastnika gradbenih podjetij Makro 5 in Pluton Gradnje Marjan Habjan in Zvonko Petek ter nekdanji lastnik hotela Drnča (po novem Lambergh) Mihael Živec so le nekateri od posameznikov, ki so se odločili sodelovati z orionovci. Ti so si namreč dolgo pred dogajanjem v Elektrooptiki ustvarili sloves likvidatorjev podjetij po naročilu.
Skupina, ki deluje mednarodno, je v več evropskih državah zgradila nepregledno mrežo tako imenovanih spečih podjetij. Pripadata ji Podlogarjeva, ki je bila prokuristka v nekdanjem Orionu, in Rus, ki je bil drugoobtoženi v aferi, vendar naj bi se zaradi domnevnih zdravstvenih težav izognil sojenju. Po podatkih Dnevnika je v zadnjem desetletju samo v Veliki Britaniji ustanovila več kot 50 podjetij, katerih lastništvo se praviloma konča v ameriški davčni oazi Delaware. Pri njenih operacijah so ji pomagali tudi posamezniki iz Hrvaške, za katere pa se je izkazalo, da zgolj posojajo ime in naj ne bi imeli vpliva na dogajanje.
Nanje se je v zadnjih letih obrnilo tudi več deset Slovencev. V glavnem gre za manj znane, lokalne podjetnike, med njimi pa so tudi nekateri kontroverzni poslovneži in bogataši. Pri večini je bil vzorec delovanja enak. Podjetje, ki je na robu preživetja, a še vedno razpolaga z določenim premoženjem, je prodano enemu od podjetij s sedežem v Londonu. Takoj zatem, v nekaterih primerih še prej, se začne reševanje oziroma prenašanje premoženja na druga slovenska ali tuja podjetja, povezana s poklicnimi likvidatorji. Stara podjetja nato skupaj z dolgovi končajo v stečaju ali izbrisu.
