Kriminalisti nad hrvaške pomagače orionovcev

Pripojili podjetja, pred tem iz njih »umaknili« premoženje

Mariborski kriminalisti so se lotili preiskovanja slamnatega podjetja KTT Raka, ki so mu glavni akterji razvpite afere Orion in njihovi hrvaški pomagači pripojili več podjetij iz celotne Slovenije, še pred tem pa iz njih »umaknili« za več milijonov evrov nepremičnin in drugih naložb. Pri prepisovanju premoženja je sodelovalo tudi podjetje, ki ga vodi nekdanji trgovec z naftnimi derivati Zoran Trifunović, od katerega poskuša država zaradi davčnih utaj že vrsto let izterjati več kot 14 milijonov evrov, vendar neuspešno. Kako hitro in dobro utečeno je potekalo prenašanje premoženja na speča podjetja iz Velike Britanije, je na lastni koži ugotovila tudi stečajna upraviteljica KTT Raka Milena Sisinger. Ko se je lotila iskanja premoženja, ki bi napolnilo stečajno maso, je presenečeno ugotovila, da je v njej zgolj 3500 evrov predujma za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložila banka Hypo. Sisingerjeva je namreč hkrati prišla do podatka, da so bila KTT Raka konec leta 2011 in v začetku leta 2012 pripojena štiri različna podjetja: Inometal, Kandela, ABC Kepic in S Kvadrat. Kot je Sisingerjeva opozorila pristojno okrožno sodnico, »so vsa pripojena podjetja pred pripojitvijo in pred izbrisom razpolagala z večjim premoženjem, ki pa je bilo pred pripojitvijo 'umaknjeno'«.

Več milijonov evrov vredne nepremičnine v Veliko Britanijo

Z daleč največ premoženja je razpolagalo podjetje ABC Kepic, ki je bilo pred tem v lasti gorenjskega podjetnika Milana Kepica. Še konec leta 2011 naj bi imelo več kot 12 milijonov evrov poslovnih terjatev, danih posojil in nepremičnin, vendar po pripojitvi nič od tega ni ostalo na KTT Raka. Podjetju S Kvadrat so bila medtem vsega nekaj mesecev pred tem pripojena tri podjetja s premoženjem v skupni vrednosti skoraj dva milijona evrov. Tudi podjetje Kandela, ki je bilo prej v lasti lastnika Reporterja Boštjana Krefta, je imelo za okoli dva milijona evrov danih posojil. Mariborsko podjetje Inometal, ki je še v letu 2009 zaposlovalo 140 ljudi in ustvarilo osem milijonov evrov prihodkov, pa je nazadnje imelo za tri milijone evrov sredstev.

Kje je končalo vse premoženje, ni natančno znano, zelo verjetno pa so ga nase tako ali drugače prevzela podjetja z lastniki v Veliki Britaniji, kjer so orionovci ustvarili nepregledno mrežo podjetij. To potrjuje tudi dogajanje v zvezi z nepremičninami Inometala. Okoli tri četrt milijona evrov vredni proizvodni in skladiščni prostori v Prevorškovi ulici v Mariboru so bili konec decembra 2011, manj kot mesec dni pred pripojitvijo KTT Raka, izčlenjeni v novo podjetje Inometal ABC. Njegov direktor je postal Trifunović, kot lastnik pa se je vpisalo britansko podjetje Metal Technics Limited. To je bilo začuda maja letos likvidirano. Kljub temu se Trifunović nikoli ni vpisal v zemljiško knjigo, ampak je junija 2012 prenos lastništva omenjenih nepremičnin začelo podjetje Tristan Ena, ki ga vodi Hrvat Slobodan Erbežnik, obvladuje pa slovaško podjetje Salgari, za katerim stojijo orionovci. Poleg Erbežnika se sicer kot odgovorni osebi pojavljata še dva Hrvata – Jozo Mršić in Branko Bradvica.

Zaznala sum ponareditve ali uničenja listin, goljufije...

Ker Sisingerjeva v zvezi s KTT Raka in njegovim preteklim poslovanjem ni dobila nobene dokumentacije, se je obrnila na Durs. »V opravljenem razgovoru je bilo ugotovljeno, da Durs že vodi postopke zoper stečajnega dolžnika. Prav tako je v preteklosti vodil postopke proti pripojenim podjetjem in tudi njihovim pripojenim podjetjem,« je ugotovila stečajna upraviteljica. Pri pregledu KTT Raka je tudi zaznala sum storitve več kaznivih dejanj: ponareditve ali uničenje poslovnih listin, zatajitve finančnih obveznosti in poslovne goljufije. Za vsako od njih je zagrožena večletna zaporna kazen. »Zato sem vzpostavila stik s policijsko upravo Maribor. V razgovoru je bilo ugotovljeno, da kriminalisti že vodijo postopke proti odgovornim osebam,« je navedla Sisingerjeva. Toda po naših informacijah naj bi bili na udaru organov pregona le Hrvati, ki so v času domnevno spornih poslov opravljali vlogo zakonitih zastopnikov teh podjetij. Z njimi naj bi kriminalisti celo že opravili razgovore, vendar naj bi ugotovili, da gre zgolj za slamnate direktorje, stare krepko čez 60 let. Tako naj bi le podpisovali pogodbe o prenosu premoženja in v zameno prejemali manjše plačilo.