Varuh konkurence poslovnih prostorov podjetij, osumljenih kartelnih dogovarjanj, sklepanja omejevalnih sporazumov in drugih spornih ravnanj, ne bo mogel več preiskovati na lastno pest. Za uvedbo preiskave bo moral v prihodnje vselej pridobiti sodno odredbo. Iz predloga novele zakona, ki je po naših neuradnih informacijah še v medresorskem usklajevanju, pa med drugim izhaja, da bi varuh konkurence dokaze po novem iskal tudi v telefonih. Direktor Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andrej Krašek je bil za pojasnila nedosegljiv.
Spomnimo, da je dajal zakon o preprečevanju omejevanja konkurence agenciji široka pooblastila pri pridobivanju dokazov za ugotavljanje sklepanja omejevalnih ravnanj ali prepovednih koncentracij, ki omejujejo konkurenco na trgu. Preiskavo poslovnih prostorov ali elektronske pošte zaposlenih v podjetju je lahko agencija začela na podlagi lastnega sklepa o preiskavi brez odredbe sodišča. Pritožila so se številna podjetja, ki so bila tarča preiskave AVK, od gradbincev, obtoženih sklepanja gradbenega kartela, do družbe Pro Plus, ki je po ugotovitvah varuha konkurence zlorabljala položaj na trgu oglaševanja. Ustavno presojo zakona so terjali tako vrhovno sodišče kot urad informacijskega pooblaščenca, ker da je kršena ustavno zagotovljena pravica do zasebnosti. Ustavno sodišče jim je pritrdilo in odločilo, da je zakonsko določilo, po katerem izda sklep o preiskavi v podjetju agencija sama, v nasprotju z ustavo. Rok, do katerega mora državni zbor zakon uskladiti z odločitvijo ustavnega sodišča, se izteče maja letos.
Poleg tega, da naj bi bila po novem za preiskavo potrebna odredba sodišča, pa se hkrati širi nabor preiskovalnih dejanj, ki jih lahko opravljajo pooblaščene osebe urada. Prvotno je lahko varuh konkurence pregledoval poslovno in drugo dokumentacijo, ne glede na nosilec, na katerem je bila ta shranjena, kar so pozneje omejili zgolj na podatke, povezane s poslovanjem podjetja. Po predlogu novele zakona bi lahko AVK poslej poslovne knjige in drugo dokumentacijo pregledovala tudi na telefonih, računalnikih, optičnih medijih in spominskih karticah. V primeru, ko bi imelo podjetje za storitve informacijske tehnologije najetega zunanjega ponudnika, na primer če gostuje na njihovem strežniku, bi lahko agencija podatke pridobila tudi tam. Uporabnik elektronske naprave, na primer telefona, ki bi ga AVK pregledovala, bi moral razkriti šifre oziroma gesla, če »upravičeno pričakuje zasebnost« na napravi, bi lahko bil pri pregledu navzoč.
Očitno bodo skušali v AVK uzakoniti tudi podlago za izplačilo sejnin članov sveta, senata in prekrškovnega senata. Sredi decembra lani smo poročali, da poteka v AVK inšpekcijski nadzor zaradi suma nepravilnosti pri izplačevanju plač zaposlenim in sejnin članom sveta AVK. Čeprav so bili ti do sejnin upravičeni že doslej, zakon ni določal, kako se višina sejnin izračunava. Po predlogu novele naj bi uporabili uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih agencijah.
