Kranjec je v okviru italijanskega bančnega in gospodarskega foruma na ljubljanski ekonomski fakulteti tako izdal, da so banke lani ustvarile za 1,446 milijarde evrov neto slabitev in rezervacij, potem ko je ta številka v letu 2011 znašala 1,206 milijarde evrov.
Gre tako že za tretje zaporedno leto izgub v bančnem sistemu, rezultati pa so bistveno slabši kot v povprečju med 2005 in 2011. Banke so namreč v tem obdobju v povprečju ustvarile 142 milijonov evrov dobička, neto slabitve in rezervacije pa so znašale 459 milijonov evrov.
Kranjec je danes spet opozoril, da so prezadolžene tako banke kot realni sektor in da ni moč ločeno govoriti o enem in drugem. Oba sta namreč del iste zgodbe.
Če bi bil snovalec ekonomske politike, bi se guverner najbolj posvetil sanaciji podjetij, da bodo ta spet postala posojilno sposobna. Če v Sloveniji ne bi bilo tako globoke krize, predvsem zaradi notranjih razlogov, bi bile banke po njegovem mnenju v boljši kondiciji. Samo obnova virov financiranja za banke, ki so v krizi presahnili, ne bo dovolj, potrebno je tudi prestrukturiranje realnega sektorja, je dejal Kranjec in dodal, da je to naloga lastnikov in vlade.
Razmere se počasi izboljšujejo
V Banki Slovenije po Kranjčevih besedah ugotavljajo, da se dinamika poslabševanja posojilnega portfelja upočasnjuje in da se razmere počasi "kažejo v boljši luči". Skoraj prepričan je zato, da bo letošnji rezultat boljši kot lanski. A če se v naslednjih letih posojilni portfelj ne bo očistil, se bodo izgube nadaljevale in lastniki bodo spet pozvani k dokapitalizaciji bank, je napovedal.
Kranjec je udeležence foruma opozoril na ekscesno rast posojil in zadolževanja slovenskih bank v tujini v obdobju od 2004 do 2008. To se je ob izbruhu krize dramatično spremenilo.
Posojila nefinančnim družbam so bila na primer decembra lani na 8,1 odstotka nižji ravni kot decembra 2008, posojila gospodinjstvom pa po drugi strani za 16,4 odstotka nad ravnjo iz 2008.
Skupna bilančna vsota bank se je v tem obdobju skrčila za 11,4 odstotka na 45,7 milijarde evrov. Obveznosti do tujih bank so se zmanjšale za 52,8 odstotka s 16,1 na 7,6 milijarde evrov, vrednost posojil pri Evropski centralni banki (ECB) pa je poskočila za 204,9 odstotka na 3,75 milijarde. Slovenske banke so tako v veliki meri uporabile ugodne operacije refinanciranja pri ECB, je pojasnil guverner Banke Slovenije.
Miranda: Bančni sistem je treba konsolidirati
O težavah v slovenskem bančnem sistemu so spregovorili tudi drugi udeleženci. Prvi mož Banke Koper Giancarlo Miranda je menil, da je treba bančni sistem konsolidirati, saj bo to po njegovem pozitivno prispevalo k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Izpostavil je tudi svojo idejo, da bi bilo treba za povečanje likvidnosti in posojilne dejavnosti bank povečati pomen vlog na vpogled, katerih delež v financiranju bank je bistveno nižji kot npr. v Italiji.
Miranda je prepričan, da bi z večjo uporabo teh sredstev in s hitrejšim transferjem denarja med tekočimi računi povečali likvidnost in okrepili posojilno sposobnost bank. Za to bi bilo ključno tudi povečati delež neposrednih bremenitev.
Kranjec je bil glede tega nekoliko skeptičen, saj gospodarstvo v trenutnem položaju preprosto ne more zagotoviti dovolj vlog na vpogled. Tudi Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete je menil, da to ne bo dovolj in da bi morale banke izpad zadolževanja na medbančnem trgu v večji meri pokrivati tudi z izdajo obveznic.
Prvi mož Unicredit Banke Slovenija Stefan Vavti pa je povedal, da po njegovem mnenju v Sloveniji ni kreditnega krča. Veliko bank je namreč po njegovih besedah pripravljeno podpirati dobre projekte. Problem vidi v pomanjkanju kapitala in v nerealističnem menedžmentu v realnem sektorju. Z njim se je strinjala Cvetka Selšek iz SKB, ki se zavzema za več sodelovanja med bankami in podjetji, menedžerje v realnem sektorju pa poziva k okrepitvi prizadevanj za zagotovitev stabilnega lastništva podjetij.
Vsi pa so se strinjali, da je za izboljšanje pogojev financiranja bank ključna sanacija javnih financ v članicah območja evra.
