Kraljič za Slovenijo in njena podjetja vidi več izzivov. Omenil je finančni izziv, saj moramo znižati primanjkljaj, gospodarski izziv, saj beležimo padec bruto domačega proizvoda, in socialni izziv, saj imamo okoli 120.000 brezposelnih. Še posebej je ta problematika pereča pri mladih, zato se Kraljič sprašuje, kaj to pomeni za prihodnost Slovenije, če bodo mladi začeli zapuščati državo.
Temu sledita izziv konkurenčnosti in mentalni izziv. Kraljič je spomnil, da je Slovenija po vstopu v EU in območje evra, ko je dosegla dva pomembna cilja, "mentalno zaspala" in ni izvedla ukrepov, ki bi jih lahko, da bi izboljšala svojo konkurenčnost.
Reforme, ki jih je začela izvajati druga vlada Janeza Janše, nadaljuje pa jih vlada Alenke Bratušek, bi morali po njegovem mnenju začeti že leta 2005 ali 2006. Ker smo zaspali, jih je treba zdaj izvesti hitro, je povedal.
Opozoril je, da morajo politiki razumeti potrebe slovenskega gospodarstva. "Samo preko rasti bomo začeli ustvarjati nova delovna mesta in dvigati našo blaginjo," je dejal. V Sloveniji se o nacionalnem interesu vedno govori kot o psovki, nihče pa ne razume, da je nacionalni interes varnost in blaginja naroda, je povedal priznani strokovnjak.
»Slovenija kot država počasi izgublja kredibilnost«
Spomnil je, da ima Slovenija veliko prednosti, kot so dobra infrastruktura, geografska lega in izobrazba ljudi, a tudi vrsto slabosti, zato mora izvesti potrebne reforme in si povrniti kredibilnost. "Slovenija kot država počasi izgublja kredibilnost," je dejal.
To je pomembno tudi za podjetja, ki izvažajo, saj se njihov partnerji zagotovo sprašujejo, kakšna je kredibilnost podjetij, če že kredibilnost države tako trpi, je dejal Kraljič. Opozoril je, da moramo držati obljube, ki smo jih dali.
Uspešnost države je, tako Kraljič, še vedno odvisna od uspešnosti podjetij. "V modernem okolju rabimo zdravo mešanico velikih, srednjih in malih podjetij, ki se dopolnjujejo," je dejal. Pri tem je izpostavil, da je poleg ukrepov države pomembno tudi, kaj storijo podjetja sama - ali so sposobna optimizirati in doseči odličnost pri oblikovanju strategije, organizacije in vodenja človeških virov.
"Iz ljudi je treba narediti podjetnike," je dejal Kraljič in dodal, da se je treba nenehno učiti in vlagati v ljudi. Pri tem sta nujna dobro vodenje in motivacija ljudi, pomembno pa je tudi, v kakšne poklice usmerjamo mlade. Kraljič opozarja na manko kadrov v panogah, kjer jih najbolj potrebujemo, med drugim v naravoslovju in informatiki, medtem ko imamo v družboslovju višek.
Francozi za Nemci zaostajajo neulovljivih 10 let
Dotaknil se je tudi razmer v EU, ki ni dosegla cilja iz lizbonske strategije - do leta 2010 postati najbolj konkurenčna regija na svetu. To ji ni uspelo zaradi neenotnosti držav članic, različnih perspektiv, deloma tudi zaradi sebičnosti posameznih članic, vzpostaviti ji ni uspelo niti skupne politike, ki bi okrepila evro in konkurenčnost povezave.
Stara celina trenutno trpi bolj kot druge regije, Kraljič pa se boji, da se bo kriza v Evropi še nadaljevala. Pri tem je spomnil na razlike v pristopih Nemčije in Francije. Nemčija je reforme izvedla pred 10 leti, medtem ko Francozi niso naredili še nič. "Imajo 10 let zaostanka za Nemci. V globalni ekonomiji 10 let zaostanka ne moreš nadomestiti," je dejal.
Na okrogli mizi, ki je sledila Kraljičevemu predavanju, so svoje videnje predstavili tudi finalisti in prejemniki priznanja RS za poslovno odličnost za leto 2012. Priznanje za poslovno odličnost je šlo v roke Elektru Gorenjska in podjetju Lotrič meroslovje.
Predsednik uprave Elektra Gorenjska Bojan Luskovec je dejal, da veliko vlagajo v zaposlene in njihovo izobraževanje, dobro so se "prijeli" tudi letni razgovori, ki jih imajo z zaposlenimi. Kot pravi, je vlaganje v ljudi koristno, kar se v njihovem primeru kaže tudi na zelo dobrem stanju električnega omrežja.
Direktor družinskega podjetja Lotrič meroslovje Marko Lotrič pa je dejal, da dajejo zaposlenim veliko svobode, kar po drugi strani pomeni tudi več odgovornosti. Rezultate zaposlenih redno spremljajo, je povedal.
