Prvotne ocene, ki so bile delane na trendu iz leta 2012 za leto 2013, so bile očitno preoptimistične, je za Dnevnik.si povedal Kovač. »Trenutno ni nobenih resnejših možnosti niti znakov za poslovni zasuk, pri gospodarski rasti namreč običajno ni kakšnih spektakularnih sprememb. To pomeni, da imamo srednjeročno relativno stabilne trende, tako da bodo tudi v naslednjem letu rezultati še vedno negativni. To je rezultat bolj ali manj stagnacije vseh oblik potrošnje, zlasti navznoter je to posledica na eni strani stabilizacijske politike, ki bolj ali manj reže najrazličnejše oblike potrošnje, od javne do investicijske, hkrati pa producira zelo pesimistična pričakovanja,« razlaga Kovač in dodaja, da v takih primerih tako gospodinjstva kot podjetniški sektor običajno omejujejo trošenje in to samo še poglablja recesijo.

»Tisto kar bi morali pospeševati, je investicijski ciklus v okviru javne potrošnje in pa predvsem izvozni del. Če zagona tega dela potrošnje ne bo, potem se ni nadejati, da bi lahko v letošnjem letu, pa tudi še v naslednjem letu, pričakovali ekonomski zasuk. To so neki trendi, ki so pač globoko vsajeni, ki so posledica vseh dosedanjih ravnanj in teh negativnih poslovnih načrtovanj,« razmišlja Kovač.

Vlada se po Kovačevih besedah trudi, najavlja spremembe in ukrepe, »vendar se je treba zavedati, da tudi če bi ti ukrepi že danes delovali na polno, bomo lahko rezultate tega opazovali čez leto dni«.

»To pomeni, da trenutno žanjemo tisto, kar je počela Janševa vlada, naslednje leto pa bomo želi to, kar bo uspelo, če bo uspelo, Bratuškovi,« opozarja. »Narava merjenja BDP-ja je preprosto takšna, da zahteva pri vseh, tako potrošnikih kot poslovnih subjektih nek zagon, in to se potem pozna zelo pozno, z zamikom. Tako da tukaj ni pričakovati hitrih sprememb v okviru letošnjega leta,« je še poudaril Kovač.

Senjur: Lahko bi skušali spodbuditi izvoz

Marjan Senjur pa poudarja, da je težko reči, kaj se bo zgodilo. Poudaril je, da ne ve, kakšni so razlogi Umarja za takšne napovedi, da pa verjetno k njim veliko prispeva stagnacija oz. recesija v evroobmočju. »Vlada se je usmerila v hitro konsolidacijo, tako da letos ni pričakovati nobenih dodatnih spodbujevalnih ukrepov. Lahko pa bi sredstva, ki smo si jih izposodili, uporabili za hitro sanacijo bank in gospodarstva. To bi lahko imelo pozitiven vpliv, toda rezultati se ne bi takoj pokazali,« razmišlja Senjur. Dodal je, da bi lahko tudi poskusili spodbuditi rast izvoza, kar je sicer v veliki meri odvisno tudi od dogajanja v evroobmočju.