Če se je ob propadanju bank med evropsko dolžniško krizo marsikateri davkoplačevalec s tesnobo »držal za denarnico«, bi potrditev predloga evropske komisije podobna čustva pregnal že z letom 2015. Do tedaj naj bi namreč stopil v veljavo okvir za sanacijo ter reševanje kreditnih ustanov in investicijskih podjetij, katerega osnovni cilj je preprečiti porabo davkoplačevalskega denarja za reševanje propadajočih bank, kar je bila široko razširjena praksa zadnjih let tudi v Sloveniji. Še preden se odobri kakršno koli zunanje financiranje, naj bi stroške reševanja bank nase prevzeli delničarji in upniki.
Predlagana direktiva komisije BRR (Bank recovery and resolution) meri na prekinitev začaranega kroga med reševanjem propadajočih bank in rastjo stopnje javnega dolga. Vendar ima tudi drugo dimenzijo, ki povzroča trenja med Brusljem in Berlinom, saj predvideva skokovito povečanje pooblastil evropske komisije. Od neomejenega dostopa do enotnega sklada za reševanje bank, do avtonomnega odločanja o ukinjanju problematičnih bank, pa čeprav bi temu nasprotovala vlada matične države ali celo enotnega nadzornika (SSM). Edina pooblastila, ki jih bodo ohranili državni organi, zadolženi za sanacijo bank, bodo izvajanje samega reševanja in razporejanje izgub, a še to pod budnim očesom komisije.
Predlog komisije gre s tem dlje od mreže povezanih organov za reševanje finančnih ustanov, za katerim stojijo v Berlinu. Nemcem, ki imajo nadvse radi stvari pod lastnim nadzorom, povzroča sprejetje tega koncepta zato velike težave, političnim voditeljem pa precej sivih las pred jesenskimi volitvami. Obrata za 180 stopinj zato ne gre pričakovati, kar postavlja predlog komisije v negotovost. Čeprav se Bruselj v zadnjem času ne uklanja pritiskom Nemcev, je odločitev takšnih razsežnosti ob nasprotovanju najpomembnejšega igralca v Evropi vsaj nenavadna, če ne celo precedenčna.
Če bo predlog komisije na koncu res zaživel, se obeta kar nekaj sprememb v slovenskem bančnem sistemu. Za razliko od predhodnih predvidevanj bi namreč pod okrilje BRR spadale vse finančne ustanove, ne glede na njihovo sistemsko pomembnost. Pod neposredno »oblastjo« evropske komisije bodo na drugi strani tudi organi, odgovorni za reševanje bank v samih državah. »Upoštevati bodo morali pogoje za uporabo orodij za sanacijo finančnih ustanov, med katerimi je ključen pogoj, da je reševanje v javnem interesu,« so pojasnili v Banki Slovenije, kjer vidijo osrednjo funkcijo BRR v ohranjanju finančne stabilnosti in preprečevanju prihodnjih bančnih kriz. S tem ciljem predvideva komisija tudi strožja bonitetna pravila in boljše usklajevanjem nadzora v okviru SSM. A čeprav je njen cilj predvsem preprečiti prihodnje krize, predvideva tudi širši nabor ukrepov za reševanje bank. »Med drugim tako imenovani bail-in oziroma instrument konverzije in odpisov terjatev delničarjev in drugih upnikov,« so dejali v Banki Slovenije in dodali, da predvideva komisija tudi spremenjen način financiranja postopkov za reševanje bank, s katerim se bo razbremenilo sedanje zanašanje na javnofinančna sredstva. To bo dosegla z ustanovitvijo skupnega sklada za reševanje bank.
Sklad naj bi do denarja prišel z različno visokimi prispevki bank, in sicer na podlagi tveganj, ki jih predstavljajo za sistem. Države, ki že imajo takšne sklade, bodo morale sredstva preliti v enotni sklad, s čimer se želi evropska komisija zavarovati pred koordinacijskimi težavami ob izplačevanju sredstev v primeru novih težav. Če bi vprašali Nemce, glasne zagovornike ločenih državnih skladov za reševanje bank, pa gre predvsem za poskus povečanja moči komisije.