Medtem ko so potencialni investitorji za nakup večinskega paketa delnic šempetrske Letrike že začeli skrbni pregled, je po neuradnih informacijah Kolektor Group pod vodstvom Stojana Petriča ostal pred zaprtimi vrati.
Konzorcij največjih lastnikov s Slovensko odškodninsko družbo, NLB in Modro zavarovalnico na čelu naj bi Kolektor sicer uvrstil v ožji izbor, vendar pa ta še vedno nima dostopa do podatkovne sobe. Po neuradnih informacijah v Kolektorju namreč niso želeli podpisati sporazuma o nerazkrivanju podatkov ter se zavezati, da v času trajanja prodajnega postopka ne bodo kupovali delnic Letrike. S temi omejitvami preostali snubci na drugi strani niso imeli težav.
Zaradi javnega razkrivanja vsebine pogodbe pa si je po neuradnih informacijah Kolektor Group pred dnevi že prislužil tudi opozorilo KPMG, ki za lastnike vodi prodajne postopke. Vsi snubci so se morali namreč že ob prevzemu informacijskega memoranduma zavezati, da v času trajanja prodajnih postopkov ne bodo dajali nobenih izjav, s čimer pa se v Kolektorju očitno ne strinjajo. Petrič je namreč za prilogo časnika Finance pred dnevi povedal, da so za delnico ponudili 30,5 evra oziroma četrtino manj, kot je ta vredna na borzi. S tem je Petrič preostalim snubcem posredno tudi razkril spodnji prag, ki je še omogočil uvrstitev v ožji izbor investitorjev. Zaradi tega razkritja in poskusa vpliva na kapitalski trg je skupina malih delničarjev na nacionalni preiskovalni urad, računsko sodišče in komisijo za preprečevanje korupcije poslala tudi prijavo. Mali delničarji Kolektorju očitajo tudi konflikt interesov, saj je Petrič na eni strani javno poudarjal, da je delnica Letrike na borzi precenjena, na drugi strani pa se Kolektor poteguje za nakup šempetrske družbe. Konflikt interesov mali delničarji vidijo tudi v tem, da je glavni izvršni direktor koncerna Kolektor Radovan Bolko nadzornik Letrike. Kot zatrjujejo v Kolektorju, Bolko na nadzornem svetu ni sodeloval v nobeni razpravi, ki bi bila povezana s postopkom prodaje Letrike. Toda na drugi strani priznavajo, da je sodeloval pri sprejemu strateškega načrta Letrike, ki je bil v veliki meri pripravljen prav za potrebe prodajnih postopkov. A to se jim ne zdi sporno, saj je Bolko strateški načrt v skladu z navodili pravne službe dobil šele na sami seji oziroma na dan, ko je bil ta tudi javno objavljen.
V boju za nakup Letrike v Kolektorju očitno iščejo tudi skupnega sovražnika oziroma poskušajo njihov nakup šempetrske družbe prikazati v luči nacionalnega interesa. Kot je namreč dejal Petrič, želijo nekateri zahodnoevropski kupci predvsem nevtralizirati vpliv združitve Kolektorja in Letrike. Katere družbe naj bi si po njegovih pojasnilih prizadevale »slovensko industrijo uokviriti v mejah, v katerih ne ogrožajo zahodne konkurence«, v Kolektorju niso želeli pojasniti. Povedali so le, da bodo na to vprašanje odgovorili prihodnji teden, v kolikor bodo ocenili, da je to potrebno.
Za nakup Letrike naj bi se sicer potegovali številni tuji strateški vlagatelji, vendar pa podrobnosti za zdaj še niso znane. Med najresnejšimi snubci se poleg Kolektorja omenja tudi nemško korporacijo Bosch, ki že vrsto let sodeluje z Letriko oziroma z njeno hčerinsko družbo Letrika Bovec. Slednja je namreč edini evropski proizvajalec vžigalnih tuljav, njen največji kupec pa prav Bosch. Potegovanja za nakup Letrike v Boschu niso želeli ne potrditi ne zanikati.
