Zahtevane bančne garancije so ena ključnih ovir pri zagonu gradbeništva v Sloveniji. Čeprav je vlada že lani jeseni poskušala odpraviti velike pomanjkljivosti, se še vedno pojavljajo številna odstopanja od praks v tujini. Da so zahteve po bančnih garancijah na javnih razpisih pretirane, opozarjajo podjetja tako v državni kot zasebni lasti.
Razlika med zahtevanimi bančni garancijami na javnih razpisih pri nas in v tujini je občutna, opozarja Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS. Po njegovih izračunih znaša obseg obremenitev za garancije za podjetje v Sloveniji, ki je na trgu pet let, na leto pa obrne okoli 50 milijonov evrov prihodkov, kar 32,5 milijona evrov. To je dobrih 20 milijonov evrov več, kolikor znašajo primerljive obremenitve v tujini. Če upoštevamo še pogoste zahteve na javnih razpisih o obsegu zadržanih sredstev, se razlika v obravnavanem reprezentativnem izračunu povzpne na 25 milijonov evrov.
V tujini tri odstotke, pri nas deset odstotkov
Pojdimo po vrsti. Podjetje, ki želi kandidirati na javnem razpisu, mora vedeti, da bo moralo zagotoviti najmanj tri vrste bančnih garancij. Prva je za resnost ponudbe, na podlagi te ima podjetje določen denar vezan približno pol leta. Medtem ko je v tujini višina bančne garancije za resnost ponudbe praviloma tri odstotke, v Sloveniji znaša kar deset odstotkov. V primeru izdaje treh tovrstnih garancij za 50-milijonske posle bi moralo imeti podjetje v Sloveniji samo za te namene na voljo pet milijonov evrov več od podjetja v tujini oziroma 7,5 milijona evrov več.
Naslednja slovenska »znamenitost« je, da se na številnih javnih razpisih zahteva tako imenovane garancijske izjave, prav tako v višini desetih odstotkov vrednosti posla. Če predpostavljamo, da podjetje predloži tri takšne izjave za posle v skupni vrednosti 150 milijonov evrov, veljavne pa morajo biti pol leta, to pomeni, da ima zaradi omenjene zahteve vezanih dodatnih 7,5 milijona evrov. Obseg bančnih garancij za dobro izvedbo del je medtem tako v Sloveniji kot v tujini enak in znaša deset odstotkov vrednosti posla. V primeru oddaje 50-milijonskega naročila torej to pomeni nadaljnjih pet milijonov evrov.
Bistvena razlika, predvsem z vidika časovne komponente, nastaja pri garancijah za odpravo napak v garancijski dobi. V Sloveniji morajo biti takšne garancije veljavne pet ali deset let, včasih tudi več, v tujini pa le dve leti, pojasnjuje Renar. To pomeni, da bi v primeru 50-milijonskega posla in petodstotne garancije za odpravo napak moralo podjetje v Sloveniji v zahtevanih petih letih nameniti 12,5 milijona evrov, v tujini pa v predpisanih dveh letih le pet milijonov evrov. Da je mera polna, mora podjetje, ki se poteguje na javnem razpisu v Sloveniji, računati tudi na zadržana sredstva za čas enega leta v višini deset odstotkov vrednosti posla.
Zaradi garancij se ne prijavljajo na velike projekte
Vse našteto v največji možni meri vpliva na garancijski potencial podjetja. Po Renerjevih besedah je imelo po podatkih za leto 2012 deset največjih gradbenih podjetij (Strabag, CPG, SGP Pomgrad...) v Sloveniji v povprečju 14,7 milijona evrov premoženja. V obravnavanem primeru bi to pomenilo, da bi podjetju zaradi strogih zahtev po bančnih garancijah na razpisih v Sloveniji zmanjkalo skoraj 23 milijonov evrov. V tujini bi omenjeno premoženje zadostovalo za 50-milijonski obseg poslov oziroma bi podjetju ostalo še 2,45 milijona evrov prostega garancijskega potenciala.
Četudi se v gradbeništvu unovči le dva do tri odstotke bančnih garancij (v primeru stečajev je ta delež bistveno višji) na leto, banke obravnavajo bančne garancije kot zadolževanje. Zato kot zavarovanje pri izdaji garancij vse pogosteje zahtevajo depozite v višini zneska izdane garancije ali pa vknjižbo zastavne pravice na premoženju podjetij. To med drugim pomeni, da se podjetja ne morejo dodatno zadolževati za naložbe. Zato ni presenetljivo, da številna podjetja, tudi tista največja na trgu, tehtajo, na katerih razpisih bodo sploh kandidirala, je dejal član uprave SGP Pomgrad Igor Banič.
Eden od razpisov, na katerega se Skupina SGP Pomgrad v zadnjem času ni prijavila, je bil za gradnjo osrednjega objekta v Planici za smučarske teke in zunanjo ureditev, vreden več kot deset milijonov evrov. »Če seštejemo vse zahtevane garancije v Planici, bi nam kandidiranje na razpisu vzelo velik del garancijskega potenciala,« je dejal Banič. Dodal je, da so samo za stroške zavarovanj, odobritev in izdaj garancij v zadnjem letu plačali 1,5 milijona evrov, pri čemer je Skupina Pomgrad dosegla okoli 125 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
Vlada priporoča eno, javni naročniki delajo drugo
Vlada je občinam in drugim proračunskim porabnikom že lani predlagala, naj od gradbenih podjetij ne zahtevajo garancijskih izjav o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del oziroma odpravo napak. Očitno so se na to priporočilo tudi na Zavodu za šport RS Planica pri objavi razpisa na začetku letošnjega leta požvižgali (projekt se financira tudi s sredstvi ministrstva za izobraževanje, znanost in šport).
Predsednik uprave in večinski lastnik GH Holdinga Blaž Miklavčič je prepričan, da bi morali zakon o javnih naročilih, da bi se izognili številnim neumnostim javnih naročnikov, dopolniti z lanskoletnimi priporočili vlade. Previsoke zahteve po bančnih garancijah pripisuje tudi slabemu nadzoru naročnikov pri gradnjah. »Naročniki se pogosto ne zavedajo, da s tem, ko zvišujejo zahteve po bančnih garancijah, zvišujejo vrednost objektov,« je opozoril Banič.