Na čelu Cimosa, ki ga vodi Jerko Bartolič, bi lahko že v kratkem prišlo do sprememb.
Svetovalec in donedavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Torbjörn Månsson je namreč v včerajšnjem pogovoru za Mladino potrdil mesec dni stare informacije, da bo Cimos v kratkem dobil novo upravo. Po njegovih besedah bo DUTB, ki bo po pretvorbi dolgov bank v osnovni kapital postala solastnica Cimosa, menedžerje za sanacije podjetij v težavah, torej tudi za Cimos, poiskala v tujini. »Težava je, da bo na primer Cimos s pretvorbo bančnih terjatev v kapital postal državno podjetje, to pomeni, da se bo dolžan podrediti predpisu, ki plače menedžerjev v državnih podjetjih omejuje,« je dodal Månsson.
Medtem se pogajanja o finančnem delu sanacije Cimosa uspešno približujejo koncu. Na dan pa prihajajo informacije o visokih svetovalnih stroških, ki jih bo morala koprska družba plačati ameriški svetovalni družbi Alvarez & Marsal. Po naših informacijah fiksni stroški, ki jih bodo zaračunali v Alvarez & Marsal, znašajo 1,6 milijona evrov. Za ta denar so morali spisati sanacijski program, izpeljati pogajanja z bankami in pripraviti dokumentacije za državno pomoč, pri čemer so v Bruslju angažirali odvetniško pisarno White & Case. K 1,6 milijona evrov je treba prišteti še premijo za uspešnost. Ta predstavlja 2,5 odstotka vsote terjatev, ki jih bodo banke pretvorile v osnovni kapital družbe. Ob predpostavki, da bodo v osnovni kapital konvertirale 160 milijonov evrov, bi premija za uspešnost znašala kar štiri milijone evrov. Skupaj s fiksnim delom plačila bi torej družba Alvarez & Marsal prejela kar 5,6 milijona evrov. »Javnost bo osupla, ko bo izvedela, koliko so slovenska podjetja plačala svetovalcem za pripravo programov o finančnem prestrukturiranju,« je dejal Månsson.
Toda poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da Američani niso upravičeni do izplačila variabilnega dela nagrade, ker naj bi bili nekateri dogovorjeni roki za opredeljene naloge prekoračeni. Ko so se v Cimosu lani z družbo Alvarez & Marsal, ki je med drugim vodila tudi stečaj ameriške investicijske banke Lehman Brothers, dogovarjali o plačilu, sicer nihče ni računal na to, da bodo morali upniki v kapital družbe pretvoriti okoli 150 milijonov evrov. Takrat se je namreč omenjala le 40-milijonska dokapitalizacija. Pred družbo Alvarez & Marsal, ki je na razpisu za svetovalni posel premagala PWC, Deloitte, KPMG in Houlihan Lokey, je Cimosu svetovala nizozemska investicijska banka Ing. Čeprav pod njeno taktirko leta 2012 ni prišlo ne do prodaje hčerinskega podjetja Litostroj Power ne do dogovora z bankami, je Ing Cimosu izstavil račun v višini milijon evrov. Ker so bili prepričani, da je bil izstavljen neutemeljeno, so v Cimosu plačilo računa zavrnili.
Potem ko so pretvorbo bančnih dolgov v osnovni kapital potrdili nadzorniki Cimosa, naj bi bil sklic skupščine, na kateri naj bi ji zeleno luč prižgali tudi obstoječi delničarji, objavljena do torka. Po kakšni vrednosti delnice se bodo dolgovi spreminjali v osnovni kapital, še ni znano. Od te pa bo odvisno, kolikšen lastniški delež bodo zadržali obstoječi lastniki, med katerimi je z 21,39-odstotnim deležem največja Modra zavarovalnica. V vsakem primeru pa bodo banke upnice v družbi pridobile več kot tričetrtinski lastniški delež, kar jim bo omogočalo popoln nadzor v družbi, med drugim tudi vpliv na statutarne spremembe. Kot smo izvedeli, bo minimalni prag za uspešnost dokapitalizacije znašal 112 milijonov evrov. Po skupščini bo morala biti dokapitalizacija končana do 20. maja. Nadzorniki, ki jih vodi Vojko Antončič, so sicer soglašali tudi s prodajo hčerinske družbe Litostroj Power, ki proizvaja turbine za hidroelektrarne češkemu Energo-Proju. Ta bo za nakup odštel 21 milijonov evrov.
