Medtem ko je nekdanja predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak pred dnevi priznala, da je državo in EU pri gradnji Rimskih term skupaj s sostorilci ogoljufala za 3,5 milijona evrov, upniki term, ki so medtem končale v stečaju, te dni odločajo o prodaji kompleksa. Ena največjih turističnih investicij v minulih letih je znašala slabih 50 milijonov evrov, a zadnja cenitev naj bi po neuradnih podatkih pokazala, da je kompleks vreden zgolj dobro desetino vloženega zneska.
Stečajni upravitelj Rimskih term Boris Dolamič je predlog za prodajo celotnega premoženja sodišču predložil do sredine junija. Predlogu za prodajo je bila priložena tudi cenitev Rimskih term, na koliko so te ocenjene, pa na celjskem okrožnem sodišču, ki bdi nad postopkom stečaja term, ne razkrivajo. Kot nam je pojasnila direktorica celjskega okrožnega sodišča Ksenija Ručigaj, pridobivajo na sodišču trenutno soglasja oziroma stališča ločitvenih upnikov in upniškega odbora za predlagano prodajo. V prihodnjih dneh bo znano, ali bo predlog dobil potrebno število glasov upnikov, ki jim terme dolgujejo več kot 25 milijonov evrov, država pa bo morala v proračun Unije vrniti še okoli šest milijonov evrov evropskih sredstev.
Glavni upnici Rimskih term sta Nova Ljubljanska banka s 7,5 milijona evrov in SID banka s 5,3 milijona evrov terjatev. Sledi jima Nova KBM s 3,7 milijona evrov prijavljenih terjatev. Vprašanje pa je, ali bo upravitelj Dolamič vsem omenjenim bankam v celoti priznal v prisilni poravnavi prijavljene terjatve. Neuradni viri namreč pojasnjujejo, da bi morale banke namesto posojil, ki so jih termam odobrile, ko so te že bile v težavah, družbi zagotoviti kapital. Če bi Dolamič del terjatve dejansko prerekal, se lahko vsaj delnega poplačila od prodaje term nadejajo tudi nezavarovani upniki, v nasprotnem primeru pa za poplačilo slednjih najverjetneje ne bo ostalo veliko, če sploh kaj.
Da je bila vrednost term v času gradnje močno precenjena, je postalo jasno takoj, ko je družba zašla v težave. Ob tem velja omeniti, da je bila investicija prvotno dejansko ocenjena na zgolj 30 milijonov evrov, med gradnjo pa je narasla za dodatnih 20 milijonov.
Prodajno vrednost term pa bo zagotovo zvišalo dejstvo, da so terme tudi v postopku stečaja ostale delujoče podjetje. Od začetka stečaja marca letos pa do konca maja, ko so terme beležile 42.000 evrov čistega dobička, so Rimske terme ustvarile vsega dobrih 4000 evrov izgube. Dolamič, ki zaradi manjkajočega zneska prijavljenih terjatev osnovnega seznama terjatev v stečaju še ni izdelal, je konec junija ocenjeval, da je likvidnost družbe dobra. Pojasnil je, da plačujejo vse obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev, koncesionarjev in drugih v rokih, v prihodnje pa da bo na likvidnost vplivala tudi odločitev NLB, ki družbi ne želi sprostiti 250.000 evrov depozita. To je banki naložilo tudi okrožno sodišče, a je višje sodišče v minulih dneh dalo prav banki.
