Pokojninska reforma, reforma trga dela, javnofinančna konsolidacija, sanacija bank in razdolževanje gospodarstva. Na vseh teh področjih je Slovenija izvedla določene strukturne premike, vendar pravega izboljšanja razmer še nismo dočakali. Ne v gospodarstvu ne na trgu dela.
Del razlogov za to se skriva v dejstvu, da je vlada večino reform izvedla polovičarsko, tak primer je pokojninska reforma, ki jo bo morala zaradi demografskih sprememb slej kot prej znova izpeljati. Direktor Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) Boštjan Vasle zato vladi svetuje nadaljevanje in nadgrajevanje začetih ukrepov konsolidacije javnih financ, sanacije bank in razdolževanja podjetij, medtem ko mora država poskrbeti tudi za nadaljnjo krepitev konkurenčnosti. »Gibanja na področju konkurenčnosti so se v zadnjem obdobju obrnila v pozitivno smer, a kumulativna izguba konkurenčnosti od začetka krize ostaja visoka,« so v poročilu o razvoju 2014 pojasnili v Umarju. Težava ostaja nizka stroškovna konkurenčnost. Stroški dela ne enoto ostajajo približno sedem odstotnih točk višji kot pred krizo, hkrati pa krepko nad evropskim povprečjem. Tudi zaradi tega se je delež Slovenije v svetovni trgovini od začetka leta 2008 do leta 2012 znižal za skoraj četrtino. Lani je sicer nekoliko narasel in dosegel 82 odstotkov povprečja iz leta 2007, kar vendarle kaže nekoliko višjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
A k tej še ne dajejo bistvenega prispevka vlaganja v raziskave in razvoj, ki jih država že nekaj let spodbuja z davčnimi olajšavami. Te so leta 2006 znašale 20 odstotkov, leta 2010 že 40 odstotkov, od leta 2012 pa 100 odstotkov. Vlaganja v raziskave in razvoj so se v preteklih letih posledično močno povečala, in sicer z 1,6 odstotka BDP leta 2008 na 2,6 odstotka leta 2012. Slovenija nameni za raziskave in razvoj celo pol odstotne točke več od povprečja EU, s čimer se uvršča med pet držav, ki največ vlagajo. Vendar bistvenih rezultatov ni, delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v slovenskem izvozu znaša le 22 odstotkov, kar je pet odstotnih točk pod evropskim povprečjem. Še bolj skrb zbujajoča je nizka dodana vrednost na zaposlenega, ki dosega v Sloveniji le 60 odstotkov povprečja EU. Rotija Kmet Zupančič iz Umarja je ob tem pojasnila, da hitrih učinkov povečanja vlaganj ni pričakovati. »Nemci so desetletje sistematično povečevali vlaganja v raziskave in razvoj, predvsem v storitveni sektor, preden so se pokazali vidnejši rezultati,« je dejala. Druga stvar pri tem je seveda učinkovitost vlaganj. V Umarju so namreč že lani ugotovili, da dosegajo nekatere države precej boljše rezultate z zelo podobno stopnjo vlaganj.
Razloge za to lahko iščemo v pomanjkanju razvojne strategije Slovenije, ki se odraža tudi v neustreznosti visokošolskih programov. »Raven prenosa znanja iz raziskovalnega v poslovni sektor za zdaj ne omogoča hitrejšega povečanja inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva,« so v Umarju zapisali v poročilo, v katerem ugotavljajo, da se soočamo z neskladjem med ponudbo in povpraševanjem po terciarno izobraženih kadrih. Lani je bilo tako brezposelnih skoraj 9000 družboslovcev s terciarno izobrazbo, 6000 več kot diplomirancev tehnike proizvodnje in gradbeništva ter vsaj desetkrat več, kot je bilo brezposelnih diplomirancev na naravoslovnih smereh.