Vsakič, ko začne rasti upanje, da je najhujše obšlo Evropo, dobi »dolžniška kriza«, ki je v resnici že davno tega postala finančna, institucionalna in politična, nov zagon. V zadnjih dneh sta prišli v ospredje že znani žarišči. Medtem ko so Portugalsko v svoj vrtinec potegnile politične težave, Grčija s prepočasno odprodajo državnega premoženja in nezadostnim učinkom varčevalnih ukrepov zopet tvega nezadovoljstvo mednarodnih upnikov, ki ji najverjetneje še nekaj časa ne bodo nakazali nove finančne injekcije.
Koliko časa bo zahteval nov kompromis?
Grčija ima namreč le še nekaj dni, v katerih lahko prepriča evropske voditelje in trojko, ki jo sestavljajo Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in evropska komisija, da si zasluži naslednjo tranšo posojila, vredno 8,1 milijarde evrov. Vendar je na hodnikih atenske vlade že sedaj vsem jasno, da zahtev niso in ne bodo pravočasno izpolnili. Trojka zahteva v prvi vrsti zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Grčija jih mora kar 12.000 premestiti na čakanje, kjer bi prejemali precej nižje plače in bili nato po določenem obdobju tudi odpuščeni, če se za njih seveda ne bi našlo novih delovnih mest. A v državi, kjer je bila brezposelnost marca kar 26,8-odstotna, je za takšne ukrepe med ljudmi izredno malo razumevanja. Med trojko in Grčijo bo moralo po vsej verjetnosti tako priti do novega kompromisa, kar lahko traja tudi tri mesece. Čeprav čakanje za Grčijo ne bo nujno pomenilo katastrofe, bo ob stopnjevanju pritiskov z vseh strani verjetno zelo neprijetno.
Privatizacija stoji
Neprijetnosti so sicer za številne prebivalce Grčije in njene politike stvar vsakdana. Pritiski se namreč stopnjujejo tudi pri odprodaji državnega premoženja, pri čemer marsikaj poteka v navskrižju z načrti. Vladnemu skladu za privatizacijo je poleg odprodaje nekaterih veleposlaništev uspelo letos najti kupca namreč le za podjetje Desfa, ki skrbi za plinsko omrežje azerbajdžanske državne družbe Socar. Zanj je iztržil okoli 400 milijonov evrov, medtem ko mora Grčija s privatizacijami do septembra zbrati skupno 1,8 milijarde evrov, do konca leta 2016 pa kar 15 milijard evrov. A oba cilja se zdita precej oddaljena. V zadnjih mesecih je propadla že tudi prodaja 900 milijonov evrov vrednega deleža v grški plinski družbi Depa, ki jo je hotel kupiti ruski Gazprom. Zalomilo pa se je tudi pri odprodaji 700 milijonov evrov vrednega 33-odstotnega deleža v državni loteriji OPAP, zaradi česar trojki zmanjkuje potrpljenja. Če Grčija do septembra ne najde kupcev vsaj za omenjeni podjetji, bo privatizacijski program dobil novo vodstvo – iz Bruslja.
Grška bitka za milijarde je vedno napeta. In čeprav je Bruselj še vedno odprl kovčke z denarjem, je ovratnica trojke vsakič znova bolj tesna. Kar ne pomeni nič dobrega za Grčijo, ki se duši v varčevalnih ukrepih. V prvem letošnjem četrtletju se je grški BDP znižal za kar 5,6 odstotka, do konca leta pa naj bi se skrčil za 4,4 odstotka. Od začetka grške dolžniške tragedije in do konca letošnjega leta bo grški BDP usahnil že za dobro petino ali skoraj 40 milijard evrov.