Rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup 53-odstotnega deleža Mercatorja se izteče že čez dva tedna, večinskemu lastniku Agrokorja Ivici Todoriću pa v nasprotju s tremi finančnimi investitorji (CVC Capital, Bain Capital in Mid Europa) še vedno ni uspelo sestaviti niti finančne konstrukcije. Na to nakazujejo tudi zadnje poteze Agrokorja, ki je po naših informacijah mednarodno investicijsko banko ING, ki za lastnike vodi prodajo Mercatorja, že zaprosil za enomesečno podaljšanje roka.
Dokapitalizacija Agrokorja še visi v zraku
Pri tokratnem prodajnem postopku čas vsekakor ni Todorićev zaveznik. Še pred oddajo zavezujoče ponudbe mora namreč izvesti dokapitalizacijo Agrokorja, saj je prezadolžen in nima lastnega kapitala za naskok na Mercator. To dokazujejo informacije, da se za vstop v lastništvo Agrokorja po novem pogaja tako z One Equity Partners, ki sodi pod okrilje ameriškega bančnega velikana JP Morgan, kot tudi kanadsko družbo tveganega kapitala Capital International. Toda pogajanja po nam dostopnih podatkih še niso obrodila sadov. Po neuradnih informacijah se Todorič dogovarja za kar 485-milijonsko dokapitalizacijo, kar implicira, da bi za delnico Mercatorja lahko ponudil okoli 130 evrov. Okoli 100 milijonov evrov bi Agrokorju lahko zagotovila tudi Adris Grupa, vendar je to po neuradnih informacijah le eden od Todorićevih rezervnih scenarijev. Tudi EBRD, s pomočjo katere je Todorić lani gradil svojo finančno konstrukcijo, v prvi fazi nakupa Mercatorja tokrat ne bi sodelovala.
Vse dokler Todorić nima vsaj jasnih zavez, da mu bo uspelo izpeljati dokapitalizacijo Agrokorja, pa ima tudi zvezane roke pri oddaji zavezujoče ponudbe za Mercator. Ponovitev lanskoletnega scenarija, ko je Agrokor s prodajalci sklenil predpogodbo, s katero je dobil enoletno ekskluzivno opcijo za večinski paket Mercatorja, šele nato pa se začel dogovarjati o finančni konstrukciji, tokrat ni izvedljiva. V Agrokorju in finančni skupini Blackstone, ki pri nakupu Mercatorja tokrat svetuje hrvaški skupini, naj bi namreč ta manever ocenili kot preveč tvegan. Če bi se izkazalo, da Agrokorjeva ponudba ni podprta s kapitalom, bi ga lahko prodajalci izključili iz prodajnih postopkov, v skrajnem primeru pa bi lahko zaradi zavajanja oziroma oviranja prodajnih postopkov imeli podlago za tožbo proti Agrokorju.
Todorićevi načrti stojijo in padejo na dokapitalizaciji
Prav od dokapitalizacije Agrokorja je torej odvisno, ali bo Todoriću uspelo uresničiti načrtovan prevzem Mercatorja. Možnosti, da bi Agrokor prevzem financiral z dodatnim zadolževanjem, namreč ni, saj je hrvaška skupina že lani dosegla mejo maksimalne možne zadolžitve. Pred sedmimi leti, ko je v lastništvo Agrokorja prek dokapitalizacije vstopila EBRD, se je moral namreč Todorić zavezati, da neto finančni dolg ne bo presegel štirikratnika letnega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko je lani razmerje med neto dolgom in EBITDA znašalo že 3,98. Konec lanskega leta je imela Skupina Agrokor za 1,5 milijarde evrov finančnih obveznosti, vendar pa utegne biti dejanski dolg še nekoliko višji. Agrokor namreč obveznosti za najem trgovskih centrov obravnava kot operativni lizing in jih prikazuje zunajbilančno, medtem ko bi moral po ocenah poznavalcev te obveznosti pripoznati kot finančni lizing in jih zaradi tega tudi upoštevati pri finančnem dolgu.
Uspešen prevzem Mercatorja bi sicer pozitivno vplival tudi na kapital Skupine Agrokor. Ker bi Todorić za Mercator odštel le okoli 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, bi morala namreč Skupina Agrokor v svojih rezultatih oblikovati za kar okoli 180 milijonov evrov tako imenovanega slabega imena, kar bi avtomatično zvišalo njen kapital. Ta se je, kot smo nedavno razkrili, lani znižal za tretjino, na 590 milijonov evrov.
