Na deset tisoče mlajših zavarovancev, ki jih vrsto let motijo konservativna naložbena politika pokojninskih skladov in posledično nizki donosi, naj bi še pred koncem leta dobilo možnost varčevanja v bolj tveganih naložbah.
Že v kratkem bi morali namreč zaživeti tako imenovani skladi življenjskega cikla, ki jih je omogočila zadnja pokojninska reforma. Velika večina izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja je že pripravila vso potrebno dokumentacijo in jo posredovala ministrstvu za delo in drugim pristojnim institucijam. Zdaj čakajo na njihovo soglasje.
Čeprav je država vnaprej določila pravila igre, po katerih bodo morali delovati krovni sklad in trije podskladi, ki se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in bodo prilagojeni starostnim skupinam članov, naj bi bilo odprtih nekaj pomembnih vprašanj. V prvi vrsti se bodo upravljalci skladov sami odločili, kakšne starostne razpone bodo določili pri posameznih podskladih, v njihovih rokah pa je tudi odločitev, koliko tvegan bo vsak izmed njih.
Starejši ne bodo smeli varčevati v tveganih naložbah
Naložbena politika življenjskega cikla bo potekala tako, da bodo upravljalci pokojninskih skladov vse sveže premije razporejali na poseben račun podsklada, namenjenega starostni skupini, v katero se posamezni član uvršča, oziroma podsklada, ki ga ta v skladu s pravili izbere.
»Premije obstoječih zavarovancev se bodo stekale v podsklad z zajamčenim donosom, lahko pa bodo na svojo zahtevo prenesli svoja sredstva tudi v sklade z višjo stopnjo tveganja in brez zajamčene donosnosti (če jim to omogoča starost). Če se bodo odločili za prenos sredstev v sklade brez zajamčene donosnosti, bodo posebej seznanjeni o tveganjih in bodo morali podpisati izjavo, da so pripravljeni sprejeti tveganja, da lahko dobijo izplačano tudi manj, kot bodo prenesli v sklad brez zajamčenega donosa,« je dejal Peter Krassnig iz pokojninske družbe Skupna.
»Ko dopolni starost za vključitev v manj tvegan sklad, se vsa nova vplačila avtomatično vplačujejo vanj, saj članu bolj tvegan sklad ni več na voljo. Z do tega trenutka zbranimi sredstvi pa razpolaga zavarovalnica in jih v roku treh let prenese v manj tvegan sklad na način, da presoja trenutne tržne razmere in poskuša oceniti trenutek, ki je za prenos za člana najbolj ugoden. Kljub temu lahko član tudi za ta sredstva izrazi željo, da se mu na določen dan prenesejo v manj tvegan sklad – tako željo bo zavarovalnica upoštevala,« je pojasnil Jure Erznožnik iz Modre zavarovalnice.
Prehodi med podskladi so sicer možni enkrat na leto in brez stroškov, vendar le v manj tvegan podsklad od tistega, ki mu dejansko pripadajo po starostni strukturi.
V najbolj tveganem podskladu tudi 90 odstotkov delnic
Ker še nihče od upravljalcev ni prejel zelene luči ministrstva, za zdaj ostajajo previdni pri pojasnjevanju, kakšne pogoje bodo imeli zavarovanci v posameznih podskladih. Najbolj konkretni so bili v Modri zavarovalnici, kjer varčuje tudi 205.000 (bivših) javnih uslužbencev. »Najmlajši člani lahko začnejo varčevati v najbolj tveganem podskladu z zelo visokim deležem delnic, ki znaša okrog 80 ali 90 odstotkov. Sklad, namenjen srednje starim članom, bo imel uravnoteženo naložbeno politiko s približno polovico sredstev v lastniških in polovico v dolžniških vrednostnih papirjih. Zadnji sklad, namenjen najstarejšim tik pred upokojitvijo, ki je edini zajamčeni, pa bo zelo podoben obstoječemu skladu KVPS. Delež delnic ne bo presegel 20 odstotkov,« so povedali.
Spomnimo, da pokojninski skladi danes sredstva zaradi obveznega zagotavljanja minimalnega zajamčenega donosa nalagajo v državne obveznice in druge varnejše naložbe. V Zavarovalnici Triglav imajo tako v delnicah in vzajemnih skladih pičel odstotek in pol sredstev, v obveznicah pa kar 93 odstotkov. Tako je najbolj »tvegan« sklad javnih uslužbencev ZVPSJU, ki ima v delnicah 29 odstotkov naložb.
Drugam se lahko stekajo tudi le sveže premije
Zavarovanci bodo imeli tudi pravico do izbire, ali se v bolj tvegane podsklade stekajo zgolj sveže premije ali pa v njih prenesejo tudi vsa do tega trenutka privarčevana sredstva. »Sredstva na osebnem računu naših zavarovancev vedno dosegajo vsaj zajamčeno vrednost. V primeru prenosa v sklad življenjskega cikla bodo prenesena vsa sredstva zavarovanca, ki ne morejo biti nižja od zajamčene vrednosti,« je dejal Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A.
»Odločitev bo zavarovanec sprejel z ozirom na naložbeno tveganje, ki ga želi prevzeti in si s tem omogočiti potencialno doseganje višjih donosov, in sicer glede na starostno omejitev, ki bodo veljale za delniški in mešani kritni sklad,« so povedali v Zavarovalnici Triglav, ki ima v svojem pokojninskem skladu malo manj kot 39.000 zavarovancev. A zaradi tega bi po njihovem izgubili pravico do enkratnega dviga sredstev, vplačanih do 31. decembra 2012, za katera trenutno velja prehodni režim. »V trenutku, ko se zavarovanec odloči za prenos teh sredstev v bolj tvegan podsklad, izgubi pravico do dviga teh sredstev in jih bo lahko koristil samo v času po upokojitvi,« so ravno tako opozorili v Banki Koper in se sklicevali na pojasnilo ministrstva iz konca januarja letos. Vprašanje je, ali bo to mogoče, saj pokojninska zakonodaja izrecno dovoljuje enkratni dvig teh sredstev.
