Zadnjih pet let, med divjanjem najhujše krize po veliki depresiji, je imel sedanji guverner ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke zagotovo eno najzahtevnejših služb v Washingtonu. Že med letoma 2008 in 2009 je krčevito spravljal v red finančni sistem, v letih zatem pa je z agresivno politiko nizkih obrestnih mer in kupovanja obveznic skušal k zdravju spraviti največje svetovno gospodarstvo. Mandat Bernankeja na čelu Fed se končuje, pred ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki bo v bližnji prihodnosti imenoval njegovega naslednika, pa je tako ena najbolj pomembnih odločitev v njegovi politični karieri. Izbrati bo moral namreč človeka, ki bo prevzel oblast nad stroji za tiskanje ameriških dolarjev in s tem eno najvplivnejših funkcij v svetovni politiki in ekonomiji.
Na kocki več kot le guvernerstvo
Čeprav naj bi Obama sprejel odločitev jeseni, časa nima več na pretek, saj na kocki ni le prihodnja usmeritev ameriške monetarne politike, temveč tudi razpoloženje na finančnih trgih, ki so, kot se je pokazalo že tolikokrat v zadnji letih in mesecih, precej plašljive sorte. Odlašanje z eno najbolj težko pričakovanih političnih odločitev čez lužo in v svetu bi lahko izbrisalo odlično pomlad na Wall Streetu, kjer so se borzni indeksi izstrelili celo prek predkriznih vrednosti na nove rekordne ravni.
Veliko bo odvisno tudi od septembrskega zasedanja sveta guvernerjev Feda, kjer bi lahko zaradi bolj spodbudnih gospodarskih novic in najnižje brezposelnosti v zadnjih šestih letih Bernanke svetu sporočil konec programa kvantitativnega lajšanja, prek katerega je Fed mesečno črpal denar v gospodarstvo in ga ohranjal nad gladino. Finančni trgi so zaradi sovpadanja dveh pomembnih odločitev na področju monetarne politike na trnih že nekaj časa, pritiska lobijev pa se ne more otresti niti Obama.
Iskanje človeka, ki bo nadaljeval pozitivna gibanja v finančnem svetu, je poleti dodobra razvnelo strasti in postalo na las podobno iskanju novih zvezdniških nakupov največjih svetovnih nogometnih klubov. Že dolgo je namreč znano, kdo so potencialni kandidati, ki bi lahko zasedli to odgovorno mesto, zaradi česar je okoli njih nastal pravi medijski pomp, v ozadju pa se je razvnela borba političnih in gospodarskih lobijev. Medtem ko se je kot potencialni kandidat za prvega moža Feda v zadnjih tednih omenjal nekdanji podpredsednik Feda Donald Kohn, danes vsi pričakujejo dvoboj med nekdanjim finančnim ministrom Clintonove administracije Lawrenceom Summersom in Janete Yellen, sedanjo podpredsednico Feda, ki bi lahko postala prva ženska na čelu najvišje ameriške monetarne avtoritete.
Summers proti Yellenovi
Yellenova je med ekonomisti, ki zagovarjajo nadaljevanje sedanje politike nizkih obrestnih mer, zagotovo favoritka, medtem ko so zlasti desni mediji in republikanci, ki so v minulih letih vestno streljali puščice proti Bernankeju, ostro nastopili proti njej. Med njimi je bil tudi časnik Wall Street Journal, kjer so profesorico s kalifornijske univerze Berkley in nekdanjo guvernerko centralne banke Fed v San Franciscu označili za neizkušeno na finančnih trgih. Hkrati so jo napadli s seksistično kampanjo, v kateri so jasno namigovali, da kot ženska nima dovolj »osebnosti« za vodenje takšne institucije.
Podobna stališča je v preteklosti zastopal tudi Summers, ki je moral zaradi neprimernih opazk o ženskah zapustiti mesto predsednika bostonske univerze Harvard. Kljub temu njegova strokovnost ni sporna, tako republikanci kot finančni trgi pa bi ga na mestu prvega svetovnega bankirja najraje videli zato, ker je velik privrženec deregulacije finančnih trgov. Mnogi kritiki Summersa ob tem kažejo s prstom na njegovo kariero v finančni industriji, kjer je s svetovanjem zaslužil več kot 15 milijonov dolarjev, in se sprašujejo, ali bo lahko nepristransko nastopil proti nekdanjim kolegom.
Kljub profesionalnim in osebnostnim razlikam med Summersom in Yellenovo bi se oba soočila z enakimi problemi, saj bi morala voditi zahodni svet skozi to in morda tudi naslednjo finančno krizo. Slej ko prej pa bi ju čakala naloga končati politiko Bernankejevega dramatičnega nižanja obrestnih mer in agresivnega kupovanja obveznic.
Izbira Obame je tako dejansko odločitev o tem, kateri bo opravil spremembe monetarne politike najbolj gladko in z najmanj šoki za finančni svet ter gospodarstvo. Sodeč po zgodovini obeh je mogoče pričakovati bolj agresivne, drzne in morda celo politično motivirane poteze od Summersa, medtem ko obljublja Yellenova bolj premišljen in umirjen pristop. Tudi zaradi tega je bilo v zadnjih anketi Reutersa kar 65 odstotkov ekonomistov prepričanih, da bo dirko za mesto prvega svetovnega bančnika dobila prav ona. Vendar ni še nič odločenega, saj sta se oba kandidata poleti v različnih mnenjskih raziskavah že večkrat izmenjala v vodstvu, na koncu pa bo tako in tako obveljala le beseda Obame.
