Vse več je indicev, ki kažejo na to, da je Banka Slovenija v času, ko jo je vodil Marko Kranjec, krepko podcenila težave Factor banke in Probanke.
Že junija lani so tako v Banki Sloveniji razpolagali z natančnimi podatki o slabih terjatvah obeh bank. Takrat so namreč pripravljali poročilo o razmerah v domačem bančnem sistemu, ki je zajemalo tudi pregled slabih posojil v več bankah, med drugimi v Factor banki in Probanki. Iz dokumenta, ki ga je že pred meseci objavila revija Reporter, izhaja, da je imela Factor banka na zadnji dan maja 2012 za skoraj 128 milijonov evrov slabih posojil. Za primerjavo: po podatkih iz takratnega polletnega poročila je imela banka konec lanskega junija skupno za 785 milijonov evrov posojil. Delež slabih posojil v Factor Banki je torej že junija lani dosegal 16 odstotkov. Podobno je bilo v Probanki, ki je imela takrat 120 milijonov terjatev do komitentov z zamudami nad 90 dni ali z boniteto D in E, kar je predstavljalo približno šestino vseh njenih posojil nebančnemu sektorju.
Podcenili strukturo slabih terjatev
A takrat v Banki Sloveniji v tem očitno še niso videli velikega problema. Ravno nasprotno, isti mesec so namreč Factor banki odobrili celo prevzem KD banke. Že včeraj smo poročali, da so v Banki Slovenije to odločitev utemeljili tudi z »ustrezno finančno trdnostjo« Factor banke, ki je bila takrat še kapitalsko ustrezna. Količnik njenega temeljnega kapitala (Tier 1) je znašal 9,46 odstotka, torej slabo odstotno točko nad dovoljeno mejo. Toda pri tem očitno niso natančneje analizirali strukture slabih terjatev Factor banke in Probanke, ki je vsaj deloma razgaljal njuno nenavadno kreditno politiko.
Res je, da je Factor banka »nasedla« v več velikih zgodbah. Maja lani je bila njena največja slaba terjatev 18-milijonski dolg Save, precej pa je bila izpostavljena tudi do naveze Gradis Skupina G-Grep (skupno 12,6 milijona evrov), gradbene skupine Givo Real (9,9 milijona), Primorja (10,3 milijona), Maksime Investa (5,8 milijona evrov), FB Investicij Igorja Bavčarja (5,6 milijona), Alposa (4,7 milijona)... Factor banka, ki jo je vrsto let vodil Boris Pesjak, je bila tudi najpomembnejši financer številnih nepremičninskih, finančnih, trgovskih, posredniških in svetovalnih podjetij. Nekatera od njih so končala v stečaju, spet druga pa »ugasla« v nenavadnih okoliščinah.
Nepovratna posojila iz tranzicijskih zgodb
Eno takšnih je zdaj že izbrisano podjetje Z-PProces. To se je – še pod nekdanjim imenom S-Prom – znašlo pod drobnogledom stečajne upraviteljice Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) Melite Butara zaradi domnevno spornih poslov s propadlim gradbincem. Podjetje je že leta 2010 skupaj z 2,6-milijonskim dolgom do Factor banke izginilo v mreži podjetij nekdanjih vodilnih v aferi Orion. Še pred tem so mu ti pripojili družbo Oil Metal Company, nekoč v lasti Samida Braca Osmanovića, katerega družbe NLB dolgujejo okrog 60 milijonov evrov.
Poročilo Banke Slovenije razkriva tudi, da je bila Factor banka s 4,4 milijona evrov daleč najpomembnejši financer podjetja Abama v lasti Saše Remca, ki se v zadnjih mesecih omenja med kandidati za direktorja državne družbe Plinovodi. Skoraj dva milijona evrov je banka izgubila v družbi Lacom-Fin, ki je (bila) v solastništvu družine Volk, nekdanje lastnice Mipa, še dodatna dva milijona evrov pa v stečaju »praznega« podjetja Cedrik v lasti nekdanjega vodje gorenjske podružnice NLB Dušana Šuštarja, ki ga preiskujejo kriminalisti. Na seznamu dolžnikov Factor banke so tudi podjetja: Pilon Center v lasti Tomaža Ročnika; Ekoplan A, ki ga obvladuje Predrag Šinik, nekdanji začasni lastnik posestva Bužekijan nad Izolo; Hades v lasti Branka Plešinca, vpletenega v domnevno sporne posle z Zavarovalnico Triglav in Poslovno cono Komenda... Banka je bila tudi pomembni financer več nepremičninskih družb. Ena od njenih največjih slabih terjatev (10,5 milijona evrov) je posojilo družbi Merit Inženiring, ki se ukvarja z gradnjo nepremičnin na Obali. Ta je bila vrsto let v lasti Boruta Krajnca, čigar podjetje Merit je bilo pred leti eden od dobaviteljev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Gordijski vozel Probanke in prijateljev
Če je torej Factor banka počasi, a vztrajno »nasedala« v vedno večjem številu poslov, v katere so vpleteni znani igralci slovenske tranzicije, je bil modus operandi Probanke nekoliko drugačen. Kot izhaja iz poročila Banke Slovenije, se je banka, ki jo je ustanovila Romana Pajenk, zapletla v (pre)velike privatizacijske in gradbene zgodbe. Toda na vrhu seznama Probankinih slabih posojil je več prijateljskih »zgodb«. Kar 6,5 milijona evrov je banka »pustila« v družbah iz sistema Pom-Invest, ki je leta 2007 Probankinim menedžerjem pomagal pri preprodajanju prednostnih delnic banke. 3,6 milijona evrov ji je »odnesel« tudi Kograd Igem v lasti Tomaža Ročnika, brata Romane Pajenk. Probanka pa je na veliko financirala tudi Merkur, ki se je v času Bineta Kordeža lastniško prepletel s Perutnino Ptuj, ki jo vodi nekdanji dolgoletni prvi nadzornik Probanke Roman Glaser.
In prav brezbrižno opazovanje prepletanja gordijskega vozila klientelnih in drugih povezav okrog Probanke je lahko največji očitek Banki Slovenije. Že prvi dan leta 2011 so imeli namreč »delničarji s pomembnim upravljavskim deležem«, ki jim v dobrem letu dni ni uspelo najti kapitala za rešitev Probanke, v njej najetih za 92 milijonov evrov posojil. Ta znesek je leta 2012 že presegel 100 milijonov evrov. Kljub temu se je banka v zadnjih dveh letih, ko bi najbolj potrebovala neodvisen nadzor, še tesneje prepletla s svojimi komitenti, saj so ti kupovali daleč največ njenih obveznic.
