Za razliko od približno 450 delavcev Mariborske livarne Maribor (MLM), ki bodo z izdatno pomočjo države ohranili zaposlitve, je bilo 230 njihovih kolegov iz hčerinskih podjetij Sanitec in Armal očitno izigranih. Po prezaposlitvi v ti dve na novo ustanovljeni podjetji so najprej ostali brez služb, zdaj pa bodo ostali tudi brez poplačila svojih terjatev, ker v stečajni masi ni denarja. Zgodba spominja na stečaj Mure leta 2009, ko je bilo 1800 delavcev nekaj mesecev pred stečajem prezaposlenih v hčerinska podjetja brez kakršnega koli premoženja.
MLM je podjetji Sanitec in Armal, ki sta se ukvarjali s proizvodnjo sanitetnega materiala, ustanovil konec decembra 2011. Pred tem sta Sanitec in Armal delovala kot strateški poslovni enoti znotraj MLM. Medtem ko se je Sanitec ukvarjal z izdelavo sestavnih delov za kopalniške in kuhinjske armature, je Armal te sestavljal in prodajal.
Takratno vodstvo je ustanovitev Saniteca in Armala utemeljevalo s tem, da ju bodo prodali. Po nekaterih informacijah, ki so prihajale iz MLM, se je za nakup obeh podjetij zanimalo neznano podjetje iz Švice, kupnina, ki se je omenjala, pa je znašala od 10 do 15 milijonov evrov. Toda pri tem se zastavlja vprašanje, kaj se je za to ceno sploh prodajalo. Podjetji namreč nista imeli v lasti večjega premoženja. Medtem ko je iz otvoritvene bilance Armala razvidno, da je imela družba ob začetku stečaja v lasti za približno 300 tisoč evrov premoženja (izključno zalog in terjatev), je ob začetku stečaja vrednost premoženja Saniteca znašala dobrih 800 tisoč evrov. Za morebitno nadaljevanje proizvodnje v stečaju Saniteca bi se moral najemnik o uporabi strojev in nepremičnin dogovoriti z MLM.
Naključje ali ne, dobro leto po ustanovitvi Saniteca in Armala sta podjetji aprila lani zaključili v stečaju, njuna mati MLM pa je skorajda istočasno sprožila postopek prisilne poravnave. Takšen scenarij ni pomenil nič drugega, kot da je 215 delavcev Saniteca in 15 zaposlenih Armala čez noč ostalo brez zaposlitev. Veliko bolje jo je odneslo približno 450 delavcev MLM. Poleg tega, da so ti v postopku prisilne poravnave ohranili zaposlitve, jim je MLM izplačal vse plače. Takšne »sreče« delavci Saniteca in Armala, ki so v stečajih obeh podjetij prijavili čez dva milijona evrov terjatev, niso imeli. Spomnimo, bistveno slabše jo je odneslo 1800 nekdanjih delavcev Mure. Ti so bili nekaj mesecev pred njenim stečajem jeseni leta 2009 prezaposleni v hčerinska podjetja Muro – moška oblačila, Muro – ženska oblačila in Muralist. Tako kot Mura so tudi ta podjetja zaključila v stečaju. Ker v stečajnih masah hčerinskih podjetij ni bilo nikakršnega premoženja, so terjatve iz naslova dela v skupni višini 13 milijonov evrov prijavili v stečajno maso Mure. Teh pa stečajni upravitelj Branko Đorđević ni priznal. Nazadnje je pred meseci tudi vrhovno sodišče zavrnilo njihove tožbe za izplačilo plač in odpravnin. Zaradi izgubljenih pravd bodo morali seči še globoko v žep in plačati sodne stroške ter odvetniške stroške Mure.
Da bi se izognili izigravanju pravic zaposlenih, pri čemer naj bi ga motiviralo predvsem dogajanja v Muri, je parlament lani spremenil zakon o delovnih razmerjih. Vanj je vnesel določilo, da je delodajalec prenosnik (v konkretnem primeru MLM), ki je pretežni lastnik družbe, na katero se prenaša dejavnost (v konkretnem primeru Sanitec) solidarno odgovoren za terjatve prevzetih delavcev, nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja. Takšno določilo velja, če je stečaj začet v dveh letih od prenosa dejavnosti. Po mnenju pravnika, ki je želel ostati neimenovan, bi nekdanjih 230 zaposlenih v Sanitecu in Armalu zdaj lahko terjali neizplačane plače in odpravnine.
Nekdanji predsednik uprave MLM Branko Žerdoner je zatrdil, da Sanitec in Armal iz družbe nista bili izločeni, ker se je načrtoval stečaj obeh podjetij in s ciljem, da bi bili zaposleni izigrani. Po njegovih besedah so banke konec oktobra 2012, torej približno mesec pred njegovim odstopom, imele na mizi dve zavezujoči ponudbi. O ponujeni ceni in delitvi kupnine bi moralo soglašati pet ali šest bank, vendar na koncu odločitev o prodaji Saniteca in Armala ni bila sprejeta, je še pojasnil.
