Medtem ko se bančni sistem, nad katerim je šest let bdel Marko Kranjec, podira, si je zdaj že nekdanji guverner centralne banke ob izteku mandata zagotovil zlato padalo. Banka Slovenije je morala Kranjcu, ki je svoj mandat zaključil 16. julija letos, ob odhodu namreč izplačati kar 75 dni neizkoriščenega letnega dopusta, in čeprav zneska ne razkrivajo, si je Kranjec s tem dejansko zagotovil »plačo« guvernerja še vse do konca letošnjega oktobra. Ta je po nazadnje objavljenih podatkih v medijih znašala okoli 11.900 evrov bruto na mesec.
Guvernerju Banke Slovenije na leto pripada kar 40 dni dopusta, določil pa mu ga je njegov lastni ožji kolegij. Ta določa tudi letni dopust viceguvernerja, ki odvisno od delovne dobe znaša od 30 do 40 dni. V šestih letih bi tako Kranjec lahko koristil 240 dni dopusta, a dejansko ni izkoristil niti polovice, kar bi lahko vsaj številne kritike Kranjčevega nadzora nad bančnim sistemom zagotovo presenetilo. A Kranjec je imel po pojasnilih Banke Slovenije ob prenehanju mandata kar 124 dni neizkoriščenega dopusta iz preteklih let. Dogovor, po katerem so mu izplačali »zgolj 75 dni«, bi si tako v centralni banki lahko dejansko šteli kot uspeh, saj bi mu v nasprotnem primeru namesto zneska v višini treh mesečnih plač morali izplačati znesek v višini šestih plač. A dejstvo je, da zakon o delovnih razmerjih kopičenja dopusta ne dopušča. Nasprotno zakon določa, da je »delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta«. V nasprotnem primeru delavcu neizkoriščen dopust preteklega leta propade.
Zanimalo nas je, zakaj za guvernerja Banke Slovenije določila zakona o delovnih razmerjih ne veljajo, iz pojasnil Banke Slovenije pa je razbrati, da Kranjec ni edini. »Kranjec ni edini zaposleni v Banki Slovenije, ki mu zaradi dnevnih obremenitev ni uspelo tekoče izrabiti dopusta,« so pojasnili v centralni banki, kjer zatrjujejo, da sama zakonska določba ne preprečuje »sporazuma med dvema pogodbenima strankama o kasnejši izrabi ali plačilu«. Kdo je Kranjcu v pogodbi zagotovil izplačilo celotnega neizkoriščenega dopusta, nabranega v kar šestih letih mandata, ni jasno, velja pa omeniti, da je Kranjca načeloma nadomeščal viceguverner Janez Fabijan.
Naj ob tem še izpostavimo, da zakon o delovnih razmerjih sporazum o dogovoru o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust označuje kot neveljaven, razen če je ta sklenjen »ob prenehanju delovnega razmerja«. A dejstvo je, da Kranjcu ni prenehalo zgolj delovno razmerje, prenehal mu je mandat funkcije, na katero ga je pred natanko šestimi leti imenoval državni zbor, in prenehanje mandata zagotovo ni bilo presenečenje ne zanj ne za njegovega »delodajalca«. Kranjec, ki je imel kot guverner centralne banke veliko pripomb nad togostjo slovenskega trga dela, je zase v zakonu o delovnih razmerjih očitno našel dovolj fleksibilnosti.
Koliko je Banka Slovenije dejansko izplačala Kranjcu, ni znano, ker v centralni banki tega ne razkrivajo, saj da gre za osebni podatek. V Banki Slovenije, ki ne sodi v sistem javnih uslužbencev (njihove plače so razkrite), ne razkrivajo niti plače guvernerja, je pa ta lani po neuradnih informacijah brez upoštevanja dodatkov za delovno dobo, regresa in jubilejnih nagrad znašala nekaj manj kot 12.000 evrov bruto, kar je za okoli 4000 evrov več, kot je znašala bruto plača njegovega predhodnika Mitje Gasparija. Tudi guvernerjevo plačo, ki je več kot dvakrat višja od plače predsednika državnega zbora, predsednice vlade, predsednika republike, določa njegovo ožje vodstvo. Če upoštevamo, da bi izplačanih 75 dni dopusta Kranjcu odgovarjalo njegovemu delu od konca mandata pa do konca meseca oktobra, bi mu torej pripadle tri plače in pol oziroma okoli 40.000 evrov. Guverner in člani sveta so lani Banko Slovenije skupaj sicer stali 700.000 evrov, kar je bilo enako štirim odstotkom vseh stroškov dela centralne banke, ki je za 415 zaposlenih skupaj porabila 18,2 milijona evrov.