Dravske elektrarne, daleč najbolj donosna družba iz poslovnega sistema Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je konec aprila skupaj s preostalimi hčerinskimi družbami ostala brez nadzornega sveta, bodo očitno v prihodnjih mesecih nosile največji del bremena pri financiranju dokončanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).
Izpostavljenost mariborske družbe do HSE, ki od začetka leta v imenu TEŠ neposredno plačuje račune za 1,43 milijarde evrov vredno gradnjo bloka 6, bo namreč do konca leta presegla 70 milijonov evrov. Gre za znesek, ki je enak bilančnemu dobičku Dravskih elektrarn in celo višji od vsote prihodkov, ki jih je družba ustvarila v letu 2012. Tej se ne le zaradi ugodnih hidrorazmer, ampak tudi po kriteriju posojanja denarja za naložbe svojega lastnika obeta rekordno leto. Še konec leta 2011 je vsota kratkoročnih posojil holdingu znašala »le« okoli 50 milijonov evrov, Dravske elektrarne pa so ob tem imele še skoraj 22 milijonov evrov na računih pri bankah. Trend se je kmalu zatem začel obračati v smer posojil. Letos naj bi tako Dravske elektrarne v HSE oziroma TEŠ pretočile domala vsa svoja prosta sredstva. To so oziroma bodo storile v dveh delih. HSE pa naj jim prvih 50 milijonov evrov iz »denarnega bazena« (cash-pool management) skupine po pogodbi vrnil do konca junija. To je včeraj potrdil tudi direktor Dravskih elektrarn Viljem Pozeb.
Ves denarni tok gre v TEŠ, kdaj bo šel tudi nazaj?
A vračilo denarja je za zdaj pod velikim vprašajem. HSE je namreč tudi sam finančno vse bolj vpet v projekt TEŠ 6. V Šoštanju holdingu že zdaj dolgujejo 70 milijonov evrov, iz česar ni težko ugotoviti, da je HSE večino tega denarja počrpal iz Dravskih elektrarn. Do konca leta naj bi izpostavljenost HSE do TEŠ, ki po tem, ko je počrpal posojila mednarodnih bank, drugih virov financiranja nima več, znašala že 330 milijonov evrov. Z njimi bodo v Šoštanju pokrili obveznosti do Alstoma in drugih dobaviteljev.
A velika uganka je, kdaj se bo denarni tok obrnil v drugo smer. TEŠ bo namreč v prvih letih obratovanja ob aktualnih cenah električne energije in lignita na leto proizvajal večdesetmilijonsko izgubo. Ne le da si HSE ne bo mogel obetati vračila denarja. V tem primeru bi ga naložba v TEŠ 6 stala še dodatne desetine milijonov. Za nameček se je HSE »zgodil« še Premogovnik Velenje. Tam je zaradi letošnjega delnega znižanja cene lignita (ta je še vedno krepko nad ceno 2,25 evra na gigadžul, ki omogoča rentabilnost TEŠ 6) zdaj zmanjkalo denarja za izplačilo aprilskih plač. Tega bo spet našel HSE, kar ga bo stalo dodatnih šest milijonov evrov in izpostavljenost holdinga do finančno vse bolj sesutega premogovnika povečalo na 22 milijonov evrov.
HSE mora najti še 260 milijonov evrov
Kje bodo v HSE sploh našli denar za nadaljnje neposredno financiranje TEŠ 6? »Imamo tri možnosti,« je včeraj dejal generalni direktor HSE Blaž Košorok. »Prvi del bomo počrpali iz notranjih virov, torej tudi iz Dravskih elektrarn. Del naj bi prinesla prodaja večinskega deleža v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) Gen Energiji. Za preostanek pa se bomo zadolžili pri bankah,« je poudaril Košorok. Toda pri njegovih navedbah je mogoče navesti vsaj dva pomisleka. Prvi je povezan z načrtovano prodajo HESS. Četudi mu bo ta prinesla svež denar, bo HSE z njo dokončno izgubil vse elektrarne na Savi in že na srednji rok dokončno postal nekakšno projektno podjetje za gradnjo TEŠ 6. Drugi pomislek zadeva banke upnice. Vsota dolgov HSE že zdaj znaša okoli 1,1 milijarde evrov, zato ga čakajo težka pogajanja in brez dvoma tudi draga zadolžitev.
Vse našteto povečuje tveganje za Dravske elektrarne, pri čemer je zelo verjetna tudi možnost, da si bo HSE namesto vračila denar raje izplačal v okviru delitve bilančnega dobička. »Za odgovor na vprašanje, koliko bomo še posodili, se obrnite na HSE,« nam je dejal Pozeb. Na meji ironije je, da je dolgoletni prvi mož Dravskih elektrarn leta 2008 skupaj z Jožetom Zagožnom kot eden od dveh generalnih direktorjev HSE leta 2008 parafiral sporno pogodbo med TEŠ in Alstomom, ki velja za jedro težav v projektu. »Prav zaradi navzkrižnega sofinanciranja in pomoči je bil HSE ustanovljen,« odgovarja Košorok. »Nikakor ne drži, da bi kogar koli izčrpavali. Dopuščam pa možnost, da vzajemna pomoč med družbami komu preprečuje zadovoljevanje kakšnih drugih interesov,« je dodal prvi mož HSE, ki bo v prihodnjih tednih dobil dva nova člana poslovodstva. Se je prav zaradi finančnih operacij v sistemu HSE v hčerinskih družbah v izključni lasti holdinga konec aprila odločil ukiniti njihove nadzorne svete? »Ne. Nadzorni sveti so bili prepogosto krinka za odločitve vodstev hčerinskih družb, zato sem se temu odločil narediti konec,« je odgovoril Košorok.